Po sledeh baleta na Slovenskem
Na današnjem slovenskem ozemlju se je že od nekdaj rado plesalo.
Kako se je razvijal ples skozi čas, ob katerih priložnostih se je plesalo, o prvih baletnih predstavah in o rojstvu ter razvoju baleta na Slovenskem vse do današnjih dni pripoveduje nova dokumentarna serija šestih oddaj Po sledeh baleta na Slovenskem, ki si jo ustvarili v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija.
Duhovni in umetniški dialog skozi vse čase v seriji izrisujejo pričevanja baletnih umetnikov, glasbenikov in drugih strokovnjakov. Posnetki so plod 20-letnih snemanj, zato nekaterih žal ni več med nami.
Oddaje predstavljajo dragoceno dokumentarno gradivo, razglednice, fotografije in video posnetke, ki so se nabirali vrsto let in jih danes hranijo slovenski nacionalni arhivi, muzeji, knjižnice ter nacionalna televizija. Oddaje serije pa predstavljajo tudi nekatero še nikoli videno gradivo in posnetke iz zasebnih zbirk.
Montažer serije je Andrej Modic, avtorica in urednica pa Danica Dolinar.
Oddaje serije bodo na sporedu ob sredah na drugem programu nacionalne televizije ob 20. uri od 6. novembra, zbor šestih delov serije pa so 22. oktobra predpremierno pokazali v SNG Opera in balet Ljubljana. Slavnostnega dogodka se je udeležilo tudi nekaj baletnih umetnikov, med drugimi Janez Mejač ter Maruša in Vojko Vidmar. Nad tem, kar so videli, so bili navdušeni, mnogi pa so ob tem obujali spomine.
»Moram omeniti in izreči veliko veliko zahvalo gospe Danici Dolinar, predsedniku Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomažu Rodetu ter vodstvu Opere in baleta. Mislim, da smo s tem končali s slavjem ob naši stoletnici, in to z veliko piko na i,« nam je na pogostitivi po predpremiernem ogledu dejal Mejač. Vojko Vidmar meni, da je serija neprecenljiv zaklad, saj je balet del narodove identitete.
»A takšnih 'norcev', ki bi delo opravili na tak način, kot ga je Danica Dolinar, je zelo malo. To je noro, koliko je dela s tem. Jaz sem bil malo bliže tej stvari in moraš biti res malo nor, kot je Mlakar rekel za plesalce. Z njegovimi besedami se vsekakor strinjam. Da smo plesalci malo nori, govorim že od nekdaj. Akademiki so mi rekli, da to ni lepo, a sem jim odvrnil: 'Oprostite, če pa je res. Da se normalen človek tako zelo muči …' Mlakar je od mene zahteval, da v Vragu na vasi naredim premet nazaj. V življenju ga nisem delal. Tri mesece sem ob večerih hodil na telovadbo k Miru Cerarju in sem na koncu predstave naredil premet nazaj, ker si ga je gospod zamislil – in gospod ga je dobil. Ker on je dobil, kar si je zamislil. Želel je nadgraditi balet, ko je videl, da smo plesalci napredovali, zato si je dal duška,« je za Vklop Stop razkril Vidmar. Na naše vprašanje, ali meni, da lahko serija pripomore k večji obiskanosti baleta v živo, pa je odvrnil: »Ne vem, zagotovo pa srečujem ljudi, ki mi pravijo: 'Vau, kaj sem pa zadnjič videl! Kako je to dobro!' Tudi v našem Društvu baletnih umetnikov Slovenije se trudimo širiti informacije, kdaj je kaj na televiziji in v živo. Informacij je namreč preveč, kulture je v Ljubljani mnogo. Ne znajdeš se, nimaš pregleda, zato je kakšen namig ali nasvet hudo dobrodošel,« pravi Vidmar.
Za njegovo pomoč pa je bila zelo hvaležna tudi Danica Dolinar. »Vojko Vidmar je bil zlasti pri prvi oddaji v glavnem zraven tudi na snemanjih in je bil zelo močna podpora. Ko smo pred 20 leti začeli s tem, še nisem poznala toliko baletnih umetnikov, tako da mi je pri tem zelo pomagal. Včasih je utrl kakšno pot. Mislim, da je v oddajah zelo veliko takšnih pripovedi ljudi, v katerih se čuti, da zaupajo sogovorniku, česar nikoli ne bi dosegla brez njega,« nam je dejala Dolinarjeva, ki se je začela z zgodovino te zvrsti umetnosti na Slovenskem ukvarjati pred več kot 30 leti.
»Moj oče je bil glasbenik, mama pa ima rada glasbo, tako da sem že zelo zgodaj začela hoditi v glasbeno šolo. Kratek čas sem hodila k baletu, ker sem vanj zaljubljena že od otroštva, a je potem profesorica klavirja rekla, da me je škoda za balet, naj bom raje Maria Callas ali velika pianistka. Balet je poleg glasbe moja velika ljubezen. Tudi diplomirala sem na muzikologiji iz teme Slovenska baletna glasba, takrat sem pravzaprav začela raziskovati vso to zgodovino baleta. Da sem naredila to oddajo, pa je bilo naključje. Na televiziji sem začela delati že v drugem letniku fakultete. Dodelili so mi področje baleta, a le zato, ker ni bilo nikogar drugega. Tako se je začelo,« pove skromno Dolinarjeva. Avtorica in urednica ob tem dodaja, da serije niso ustvarjali le z mislijo na baletne umetnike in strokovnjake, pač pa tudi na običajnega gledalca.
»Pripovedi starejših baletnih umetnikov so zelo dragocen dokument nekega časa. Ti ljudje so sicer zelo živeli za to umetnost in za to hišo, pravzaprav pa predstavljajo čas, v katerem so živeli, ne le, kako so plesali, zato se mi zdi, da je serija zanimiva tudi za širšo javnost. Prepričana sem, da vsaka umetnost, ki se srečuje s človeško toplino in estetiko, prej ali slej doseže širši krog ljudi.«
