TEST: Koliko avanturistke je skrite v vas?
Radovednost se istoveti s pogumom za odkrivanje novega, za iskanje drugačnih poti tako v mišljenju kot v delovanju. Spodbuja nas k preizkušanju neznanega in k iskanju drugačnih odgovorov od doslej veljavnih. Preprečuje nam, da bi v življenju postali pasivni – in to je tem bolj pomembno, starejši kot smo.
Potreba po novem nam je prirojena in nas spremlja od mladih nog pa vse do visoke starosti. Služi nam kot gibalo življenja, nenehnega osebnostnega razvijanja in je neke vrste motor, ki nas poganja naprej. Sodobno raziskovanje delovanja možganov je razkrilo, da tisti, ki jih v življenju žene zvedavost ter so pogumni iskalci novega, živijo bolj zdravo, bolj ustvarjalno in so tudi bolj srečni. Žal želja po novostih pri mnogih z leti oslabi ali celo usahne. Ker imamo v zreli dobi več izkušenj in smo se v življenju marsičesa že naučili, podležemo zmotni misli, da je to dovolj. Dobra novica pa je, da lahko svojo radovednost kadarkoli ponovno prebudimo. V prav vsaki starosti!
Novosti pomlajujejo možgane ter krepijo duha
Vsaka nova izkušnja nas naredi pametnejše, in to ne le v prenesenem pomenu. Radovednost in potreba po tem, da zapolnimo vrzeli v znanju, nenehno krepi delovanje naših možganov. Ko se naučimo česa novega, se v možganih tvorijo nove možganske celice. Znanost je to zmožnost možganov poimenovala nevrogeneza, razveseljivo pa je, da ni omejena s starostjo. To nam daje možnost, da sami skrbimo za dobro kondicijo svojih možganov, pri tem pa nas naša starost sploh ne omejuje. Zavedajmo pa se, kaj pomeni obraten proces: soodgovorni smo, če zaradi pomanjkanja radovednosti naši možgani zaspijo.
Statistika kaže, da so tisti, ki se npr. v službi zaradi padca v rutino mesece dolgo dolgočasijo, 2,5-krat bolj izpostavljeni nevarnosti srčne kapi in umirajo prej kot tisti, ki ne podlegajo monotoniji in dolgočasenju. Seveda zdolgočasenost ni smrtno nevarna, je pa res, da vodi v enolično življenje, in običajno to ne velja zgolj za eno področje življenja, ampak kar za vas: prehrano, gledanje televizije ipd.
Nove izkušnje krepijo telo in glavo
Ko je radovednost enkrat prebujena, si ne dovoli več postavljati meja. Želimo vedeti več in več, možgani pa nas za to nagrajujejo z vedno novimi izbruhi hormona sreče. Vse to je ozadje, ki sproža znan občutek – veliko olajšanje, ko smo zmogli opraviti novo nalogo ali se uspešno spoprijeti z doslej neznanim izzivom. Telo, ki je preplavljeno s hormonom sreče, manj pa je v njem stresnega hormona, je tudi veliko bolj odporno proti boleznim. Raziskave so doslej potrdile, da bolj živahna radovednost znižuje nevarnost obolenja za Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo.
Hrepenenje po avanturah in varnosti
Podatek, ki je sam po sebi zgovoren: otroci vprašajo Zakaj? v povprečju 113-krat na dan, odrasel človek le še 40-krat na dan vpraša Kako? ali Čemu?. Razlog je povezan z značilno držo jaz-že-vem, ki zmanjšuje naše zanimanje za novosti. Prav tako pa se odrasli radi izogibamo novim okoliščinam in se predvsem zatekamo v znane situacije, ki jih že obvladamo. Razlike med posamezniki seveda obstajajo, saj je odprtost za novo odvisna tudi od značaja. Dejstvo pa je, da z leti radovednost najpogosteje vendarle bledi. Velik krivec za to je naša težnja k udobju. Ne dovolimo, da bi to zmagalo! Raje dajmo priložnost radovednosti, ki nas žene v srečevanje z izzivi ter nas pripravi do tega, da se lotevamo novih projektov. Ta večno živa žilica avanturizma nam najbolje pomaga, da se izognemo monotonosti vsakodnevne rutine.
Test: Koliko avanturistke je skrite v vas?
Težko je objektivno oceniti, kako je z odprtostjo za novosti ali pa morda celo z živahno utripajočo žilico avanturizma pri nas samih. Ker je oboje povezano z radovednostjo, se vprašajmo: Ali naša radovednost še zmeraj lepo cveti ali pa je bolj podobna suhi veji, ki komajda še zeleni? Pri samopremisleku naj nam bo v pomoč vprašalnik, pa tudi peščica nasvetov, ki zmeraj in vsakomur pridejo prav.
Vprašalnik vam bo pomagal odgovoriti na vprašanje, koliko radovednosti se skriva v vas. Na vprašanja izberite enega od petih odgovorov, pri čemer pomeni:
1 Tako razmišljam zelo redko.
2 Občasno pomislim na to.
3 Pogosto razmišljam tako.
4 Kar pogosto razmišljam na tak način.
5 Tako razmišljam, to sem jaz.
1. Ko se znajdem v novih okoliščinah, skušam dobiti toliko podatkov, kolikor je le mogoče.
1 2 3 4 5
2. Spadam k tistim, ki jih nekaj negotovosti prej pritegne kot odbija.
1 2 3 4 5
3. Občutim prijetno vznemirjenje, ko se spopadam z izzivom.
1 2 3 4 5
4. Kamorkoli grem, iščem nove stvari in nova doživetja.
1 2 3 4 5
5. Nove izzive sprejemam kot možnosti, da se naučim česa novega.
1 2 3 4 5
6. Rada delam stvari, ki imajo v sebi kanec nevarnega.
1 2 3 4 5
7. Želim si doživetij, ki mi širijo obzorje in spreminjajo moj način razmišljanja.
1 2 3 4 5
8. Veseli me delo, ki ima v sebi nekaj nepredvidljivega, cilj pa ni čisto znan.
1 2 3 4 5
9. Stremim k priložnostim, ki mi omogočajo osebnostni razvoj ter napredek.
1 2 3 4 5
10. Sem odprta za nova znanstva, nova doživetja in spoznavanje novih krajev.
1 2 3 4 5
Točkovanje:
Trditve 1, 3, 5, 7 in 9 kažejo, kako močno je pri vas izražena pripravljenost pridobiti nova znanja ter doživeti doslej neznane izkušnje. Seštejte odgovore pri teh vprašanjih. Izid: kolikor višji je vaš seštevek, toliko več avanturizma in želje po avanturah imate v sebi. Povprečje pri testiranih osebah znaša 17,5.
Trditve 2, 4, 6, 8 in 10 pričajo o tem, kako pogosto in kako zelo ste pripravljeni svoj svet odpreti čemu novemu. Seštejte točke pri svojih odgovorih na ta vprašanja.
Izid: čim višji je vaš seštevek, toliko laže sprejemate novosti in toliko bolj ste pripravljeni narediti kakšno spremembo. Za primerjavo podajamo povprečen rezultat za ta tip vprašanj, ki znaša: 15,5.
Zdaj seštejte vse točke. Če ste dosegli več kot 33 točk, ste bolj radovedni kot 50 % odraslih ljudi. V vas tičita raziskovalni duh in nadpovprečna radovednost.
Nekaj nasvetov, kako prebuditi svojo radovednost
Spirala radovednosti
Novo spodbuja željo po še več novostih. Odločitev za nov konjiček nas navaja k učenju. Skupaj z napredkom pa se okrepi motiv za novo radovednost. Več ko vemo, večja je naša želja po novih spoznanjih in bolj smo odprti za novosti.
Vključimo vse čute
Radovednost nas prebuja – pomislimo na to, s koliko pričakovanja okusimo novo jed. Kot bi bilo vse naše telo pripravljeno na novo avanturo in ne le brbončice na jeziku. Tudi vznemirjenje, s katerim se podajamo na sprehod po mestu, v katerem smo prvič, nam odpira vse čute hkrati. Takšna doživetja nas bogatijo z novo življenjsko radostjo, pomlajujejo naše možgane ter nas osrečujejo.
Z eksperimenti nad rutino
Čas je, da spremenimo svoj običajni življenjski ritem in slog. V domačem mestu ne izbirajmo zmeraj istih uhojenih poti. Spoznajmo skrite ulice, v katere še nismo stopili. Ni naša navada, da bi hodili na razstave? Čas je, da se to spremeni.
Obkrožimo se z najmlajšimi
Radovednost je skorajda sinonim za otroke. Dovolimo, da nas okuži njihov zakaj, zakaj, zakaj, in se vživimo v njihov svet. Korist je obojestranska – njim bodo zanimive naše izkušnje, mi pa se bomo nalezli njihove zvedavosti.
Zanimajmo se za ljudi
Žal živimo v družbi, ki zavzema nekoliko togo stališče, da je preveč radovednosti, povezane z drugimi ljudmi, netaktno in celo nespodobno. A ljudje smo povezani in se drug za drugega zanimamo, zato vprašanja ne bi smela biti odveč. Nasvet: vsak dan namenimo dve vprašanji drugim ljudem. Katera? Premislimo predvsem, kaj se lahko od tega človeka naučimo. V to smer naj gredo naša vprašanja.
Spremljajmo napredek
Ni treba, da se opremimo z vsako tehnično novotarijo, ki pride na trg. A prav je, da povprašamo, v čem je bistvo. Koristilo nam bo, če bomo razumeli pojave, ki definirajo sodobni svet, in vsekakor je prav, da vsaj poskusimo uporabljati kakšno noviteto. Za pomoč prosimo mlajše družinske člane in se znebimo zadrege zaradi nevednosti.
Ne sprašujmo Googla
Norma današnjega sveta je, da tisto, česar ne vemo, vprašamo Google. Strokovnjaki pa svetujejo drugače: za pokušino naslednjih pet vprašanj za spremembo ne vprašajmo Googla, temveč ljudi okoli sebe. Tak stik je nekaj povsem drugega kot zrenje v računalnik. Odgovori pa veliko več kot samo na vprašanja.
Znebimo se dvoma vase
Stavke, kot so: tega pa več ne zmorem, na to se pa res več ne spoznam ipd., je treba nemudoma črtati. Dajmo sami sebi priložnost! Morda potrebujemo nekaj več časa, da dojamemo kompleksno celoto, ki nam je tuja, a še zmeraj smo se sposobni vsega naučiti in to tudi razumeti. Oborožimo se s potrpljenjem in vajo.
Spremenimo pogled
S čim lahko popestrimo svoj vsakdan? Včasih že majhna sprememba v načinu videnja kar precej spremni pogled. Poskušajmo kdaj stvari doživeti, kot bi jih prvikrat. Opazujmo! Bodimo pozorni na spremembe v okolju, v naravi, pri tem pa pozornost usmerimo v podrobnosti. Na tak način lahko tudi čakanje na avtobus postane doživetje.
