Kaj je pomembno za zrel in odgovoren odnos?
Za zrel in odgovoren odnos, pa najsi je to partnerski, starševski, poslovni ali prijateljski, je veliko odvisno od stopnje razvitosti čustvene inteligence. S povečevanjem čustvene inteligence se razširi naša socialna mreža, izboljšamo kakovost odnosov in s tem tudi sebi zagotovimo mirnost, saj bomo tesneje povezani z našimi ljubljenimi.
Po besedah Maje Golob je v petindvajsetih letih vodstvenih izkušenj v marketingu in prodaji, v multinacionalki in lastnem podjetju, prejela mnogo lekcij, a najpomembnejša je zagotovo ta, da gre v življenju, tako kot pri poslu, predvsem za odnose: odnose s sodelavci, s strankami in poslovnimi partnerji. »Če želiš ustvarjati dobre rešitve, mora v ekipi vladati zaupanje, povezanost, motivacija, vsak mora imeti priložnost prispevati svoj košček znanja in talentov v sestavljanko, ki vodi do skupnega cilja. Če so zaposleni zadovoljni, se to odraža tudi pri njihovem delu, to pa pozitivno vpliva na zadovoljstvo strank. Odnosi, ki jih tkeš v zasebnem oziroma poslovnem življenju, povedo veliko o tem, kdo si: kakšne so tvoje vrednote, v kaj verjameš in za kaj se zavzemaš. Podobne ljudi v svoje življenje tudi privabiš.«
Preberite tudi: Kako škodljivi so pirsingi in tetovaže? Kliknite TUKAJ!
Za življenje v boljšem svetu je treba vzpostaviti harmoničen odnos v vseh aspektih življenja, svetuje mag. Marjeta Novak, trenerka nenasilne komunikacije in vodnica ob življenjskih prehodih. Vzeti si moramo čas za kakovosten dialog:
● Najprej s seboj. Kaj mi je pomembno; kakšno prihodnost si želim zase in za svoje; kaj me res osrečuje, kako želim, da se me ljudje spominjajo, kako se počutijo ob meni …
● Nato drug z drugim. Kaj je pomembno sočloveku v dani situaciji.
● In nato z življenjem kot celoto. Kakšno je moje mesto v sliki sveta – kaj so moji darovi; čemu pripadam; kaj lahko prispevam; kdo so moji zavezniki …
Bodite radovedni
V naši kulturi smo prepričani, da je logika najbolj pomembna, a ni tako. Raziskava je pokazala, da 90 odstotkov razmišljanja temelji na percepciji in le 10 odstotkov na logiki. To nam pove, da smo ljudje živa, kompleksna bitja, ki se do konca življenja učimo o samih sebi, meni Marjeta Novak. »S to skromno predpostavko je smiselno vstopati tudi v odnose z drugimi: biti radoveden in odprt – ne pa vseveden in sodniški. Radovednost in presojanje pa ne moreta sobivati.«
Tudi pred kratkim pokojni Stephen Hawking, svetovno znan astrofizik, je nekoč dejal: »Spomnite se in poglejte gor – v zvezde in ne v tla. Nikoli ne prenehajte delovati. Delo daje življenju pomen, življenje brez delovanja je prazno. Bodite radovedni.«
Sledi svojim sanjam
Sreče človeku ne bo dal višji intelekt, temveč višja čustvena inteligenca in dobra novica pri tem je, da se čustvena inteligenca da razvijati, čeprav so naši možgani narejeni za rutino. Po študiji najboljših znanstvenikov na Harvardu so s posnetki dokazali, da potrebujemo 27 minut v dnevu, da rehabilitiramo možgane.
Kako narediti prve korake k spremembam? Rutino imamo radi, ker se v njej počutimo varni, trdi Maja Golob. To je naša cona udobja. A ko nam ta cona udobja postane pretesna, so spremembe nujne. Nihče pa si jih ne želi, nihče se zjutraj ne zbudi in si reče: »Danes se bom pa spremenil«. Nekaj se mora zgoditi, da se začneš zavedati, da potrebuješ spremembo. To je lahko dogodek v tvojem življenju, uvid ali situacija nekoga drugega, s katero se poistovetiš. Nekaj, kar se te dotakne, mogoče celo pretrese. Najprej je potrebna odločitev za spremembo, spremembe si moraš želeti. »Sama sem se v nekem trenutku počutila ujeto v svojem življenju, izčrpana in utrujena od hitrega tempa in udarilo me je po zdravju. Prvi korak je bil osebna inventura: kje sem, zakaj se mi je to zgodilo, kaj si želim in česa si ne želim več. Ko določiš cilj, potem najdeš tudi pot.« Doslednost, ponavljanje in vztrajnost predstavljajo zlate temelje v procesu spremembe.
Izrazimo potrebe
Veseli me, da postajajo občutki, čustva in telesne zaznave vse bolj cenjen vir za krepitev stika s samim seboj, ugotavlja Marjeta Novak. »Povedo namreč, do katere mere so naše človeške potrebe v neki situaciji zadovoljene ali ne. Če so, potem doživljamo občutke ugodja; če niso, potem neugodja. Telo se čustveno odzove, še preden naš um sprocesira, kaj se dogaja – zato je telo odličen zaveznik, ki nas prvi opozori, v kakšnem odnosu smo s svetom okoli nas. Če ga poslušamo, se lahko odzovemo, takoj ko začnemo izgubljati notranjo usrediščenost. Pravi čas konstruktivno izrazimo potrebe, ki jih imamo, in skupno iščemo načine, ki kar v največji meri upoštevajo potrebe vseh prisotnih.«
