Letos že več kot 332 obolelih oseb
Kljub precej muhastemu vremenu v aprilu prihajajo toplejši dnevi, ko se bomo z veseljem odpravili na sprehod do bližnjega travnika, jase ali gozda. Toda kljub naši brezskrbnosti na nas nenehno prežijo tudi nevarnosti, med njimi klopi.
Klopi se po navadi zadržujejo ob travnih robovih, živih mejah, gozdni podrasti, grmovju in tako ljudem kot živalim povzročajo številne nevšečnosti. Njihovi vbodi povzročajo nevarna bolezenska stanja, med katerimi so klopni meningoencefalitis, limska borelioza in humana granulocitna anaplazmoza. Zato se po vsakem sprehodu ali drugi aktivnosti v naravi dobro preglejte in ukrepajte takoj, še preden bo prepozno.
Vsak klop ni okužen
Nikakor ni nujno, da se bomo z ugrizom klopa okužili. Do okužbe pride le, če nas piči okužen klop. Tudi v tem primeru se lahko zgodi, da po vbodu okuženega klopa ne pride do okužbe, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Ko klopa opazimo, je pomembno, da ga čim prej odstranimo, saj s tem zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja limske borelioze. Če klopa uspemo odstraniti v 24 urah, se možnost okužbe zelo zmanjša, a to žal ne velja za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa, saj se ta na človeka prenese že nekaj minut zatem, ko se je klop prisesal. Kljub vsemu pa lahko preprečimo limsko boreliozo. Zato se po sprehodu temeljito preglejte, pozorni bodite na kožne gube in poraščene dele telesa.
Klopa odstranite z oljem. Napaka!
Če klopa opazite, ga nikar ne odstranjujte z oljem ali drugimi mazili. Primite ga s pinceto čim bližje koži in z enakomernimi gibi previdno izvlecite. Če ga ne odstranite v celoti, naknadno poskrbite, da odstranite tudi morebitne ostanke.
Najpogostejša je limska borelioza
Slovenci najpogosteje obolevamo za limsko boreliozo. Ne pozabimo omeniti, da za bolezen ni cepiva. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje letno zabeležimo od 5000 do 7000 novih primerov bolezni, kar nas glede na pogostost, ki v določenih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, uvršča na vrh lestvice najbolj ogrožene populacije na svetu.
Po ugrizu klopa mesto zato opazujmo. Če se pojavi rdečina v obliki obroča, gre najverjetneje za okužbo, ki lahko povzroči prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Zdravljenje je lahko nato učinkovito le, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj. Povsem drugače pa je pri klopnem meningoencefalitisu, saj lahko pusti tudi trajne posledice. Med njimi so močni glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, motnje v delovanju avtonomnega živčevja, ohromitve … Gre za virusno okužbo, ki se pojavi v dveh fazah in pri kateri so lahko posledice tudi trajne.
