Kako premikanje ure ogroža naše zdravje?
Morda nam gre marčevski premik ure na poletni čas nekoliko bolj v nos kot oktobrski, ker izgubimo eno uro, a ne glede na to, ali premikamo uro naprej ali nazaj, to nima pozitivnega vpliva na naše zdravje. Zato so sklepi o tem, da naj bi naslednje leto v Evropi že nehali premikati urne kazalce, več kot dobrodošli.
Premikanje ure na tako imenovani poletni čas izhaja iz časov obeh velikih vojn, razlog zanj pa naj bi bil v velik meri prihranek energije. Študije do zdaj niso uspele dokazati, da smo s tem ukrepom dejansko privarčevali energijo oziroma da nam ukrep kakor koli koristi. Zlasti v današnjem času, kjer si življenja brez energije in umetne svetlobe ne znamo predstavljati, ta ukrep nima nobenega smisla. Zato se je že nekaj časa šušljalo o tem, da naj bi se premikanje ure dvakrat letno počasi ukinilo, kot kaže zdaj, pa naj bi se z naslednjim letom v Evropi dokončno poslovilo. Temu predlogu je nazdravila večina Evropejcev, za katere premikanje ure ni samo nadležna stvar, temveč ima tudi kar precej negativnih vplivov na njihovo življenje, kažejo raziskave.
Preberite tudi: Ali je preveč časa pred ekrani škodljivo za otroke?
Počutje in storilnost
Premikanje ure poruši naš spalni ritem. Naj jo premaknemo naprej ali nazaj, to vpliva na naše spalne navade. Zlasti velik vpliv ima spomladanski premik, ki nam ukrade eno uro, a ne glede na vse moramo po premiku ure v posteljo ob uri, ki ni skladna z našim bioritmom. Bodisi prezgodaj bodisi pozneje. Posledično tako tudi zjutraj vstanemo. Zaradi tega smo ponoči navadno nemirni in ne moremo spati. Premik ure je kriv za kar nekaj nespečnosti, povprečen Američan denimo v času premika ure izgubi štirideset minut spanja na noč, dokler se ne privadi na nov čas. Zaradi slabega spanja so seveda ljudje v teh dneh precej bolj nejevoljni in precej manj produktivni. Vsi vemo, kako pomembno vlogo v našem življenju in zdravju ima spanje. In če ga ni dovolj, naše telo ne deluje tako, kot je treba. Amigdala, ki v možganih predstavlja neke vrste čustveno središče, je pri neprespanih ljudeh veliko bolj aktivna, kar pomeni, da se ti ljudje ob dnevnih podobah in dogodkih lažje in hitreje vznemirijo. To seveda vpliva na njihovo voljo in počutje. Raziskave pa tudi precej zgovorno nakazujejo, da spanje vpliva tudi na naš spomin, zbranost in storilnost. Študija iz leta 2012 je pokazala, da neprespani ljudje večji del časa na delovnem mestu namenijo brskanju po spletu kot pa dejanskemu delu.
Poškodbe na delovnem mestu
Ker pomanjkanje spanja vpliva na naše gibalne sposobnosti in zbranost, to lahko vodi v veliko večje tveganje za poškodbe na delovnem mestu. Leta 2009 so raziskovalci pod drobnogled vzeli petsto tisoč rudarskih nesreč, ki so se zgodile med letoma 1983 in 2006, ter ugotovili, da se je število nesreč na ponedeljek po prestavljeni uri povečalo za kar 5,7 odstotka. Te nesreče so bile tudi resnejše kot preostale in so posledično v povprečju vodile v kar 68-dnevni izostanek od dela.
Prometne nesreče
Zaradi istega vzroka – poslabšanih gibalnih sposobnosti in zbranosti – se v času po premiku ure zgodi tudi več prometnih nesreč, kažejo raziskave. Aprila letos je v zborniku American Economic Journal izšla raziskava, v kateri so bile analizirane prometne nesreče v Ameriki v zadnjih desetih letih. Izkazalo se je, da se število nesreč v dneh takoj po premiku ure v povprečju poveča za šest odstotkov, v povprečju pa je to prineslo kar tristo smrti več na leto.
Težave s srcem
Mnoge študije so pokazale, da spomladansko premikanje ure naprej vpliva na srčno-žilni sistem. Čeprav nobena od študij ni jasno pokazala vzročno-posledične povezave, pa se strokovnjaki strinjajo, da vse te študije jasno kažejo, da porušen cirkadiani ritem vpliva na naš srčno-žilni sistem in s tem na srčno zdravje. V prvih dveh dnevih po premiku na poletni čas se namreč za kar osem odstotkov poveča pojav srčnih kapi, rakavim bolnikom in starejšim nad 65 let pa se v tem času tveganje za kap poveča za kar 20–25 odstotkov. Leta 2014 je bila v zborniku Open Heart objavljena študija, ki je nakazovala, da naj bi se v dneh po premiku ure za kratek čas povečalo tudi tveganje za srčni napad. Vse zaradi tega, ker premik ure vpliva na naš cirkadiani ritem – ritem funkcij v telesu, ki potekajo ne glede na menjavanje dneva in noči.
Prehrana in apetit
Pomanjkanje spanja je eden najpogostejših vzrokov za pridobivanje teže, ker spanje vpliva na ravnovesje hormonov za lakoto in sitost. Če ti hormoni niso v ravnovesju, to lahko močno vpliva na naše prehranjevalne navade, kar na dolgi rok vpliva tudi na našo težo in posledično zdravje. Pomanjkanje spanja, ki ga povzročajo spremembe časa, poveča sproščanje hormona grelina, zaradi katerega smo lačni, in zmanjša sproščanje leptina, ki skrbi za občutek sitosti. Zaradi tega neravnovesja smo bolj in pogosteje lačni in imamo večjo željo po sladki in mastni hrani. Motnje spanja prav tako povečujejo odpornost proti inzulinu, kar sčasoma lahko vodi v sladkorno bolezen, in spodbujajo telo, da večji del kalorij shranjuje v obliki maščobe.
Premikanju ure bo vendarle odbila zadnja ura!
Čeprav so pred Evropo pomembni izzivi, vsekakor ne gre za nepomembno temo. Kot je napovedal predsednik Evropske komisije Juncker, se bo nepotrebno in nesmiselno premikanje ure dvakrat letno končalo že prihodnje leto. Tako naj bi 31. marca 2019 še zadnjič premaknili urne kazalce in obdržali enotni poletni čas. Države članice bodo imele na voljo še samostojno odločitev, ali želijo obdržati zimski čas, v tem primeru bodo urne kazalce zadnjič premaknile 27. oktobra 2019.
