Joga smeha: vsak se lahko smeji brez razloga
Joga smeha je univerzalna tehnika, kjer s smejalno-dihalnimi vajami spravimo ljudi do smeha. Jogo smeha je razvil zdravnik iz Indije pred dvajsetimi leti, v Sloveniji pa so v Mednarodnem inštitutu za smeh razvili edinstven pristop, ki temelji na znanstveno dokazanih dejstvih in ki ga na podlagi tega želijo umestiti v vse ravni družbe.
»Vadba lahko poteka individualno, najlažje pa ljudi spravimo v smeh v skupini, saj se z zrcalnimi nevroni, ko gledamo drug drugega, okužimo s smehom,« razloži naša sogovornica Simona Krebs, učiteljica joge smeha.
Za koga je joga smeha primerna?
Primerna je za vse starostne skupine, manj uspeha sicer ima pri najstnikih, pri preostali populaciji pa je odlično sprejeta.
Kaj je joga smeha?
Koncept joge smeha temelji na znanstvenem dejstvu, da telo ne more razlikovati med iskrenim in narejenim smehom. Psihološke in telesne koristi med iskrenim in narejenim smehom so enake. Vsak se lahko smeji brez razloga, brez humorja, šal in komedije. Smeh vpeljemo kot skupinsko vadbo. Z očesnim stikom in otroško igrivostjo se narejen smeh hitro spremeni v resničnega in nalezljivega. Joga smeha združuje smejalne vaje z dihalnimi vajami joge. Zaradi teh vaj je vnos kisika v telo in možgane večji, zaradi česar se posameznik počuti bolj energičnega in zdravega. Koncept joge smeha temelji na znanstvenem dejstvu, da telo ne more razlikovati med iskrenim in narejenim smehom. Psihološke in telesne koristi med iskrenim in narejenim smehom so enake.
Kakšni so učinki joge smeha?
1. Smeh povzroči izločanje endorfinov. (Cousin, 1976)
2. Je telovadba, dvajset sekund smeha poveča srčni utrip za 3x–4x. (Fry & Stoft, 1971)
3. Znižuje raven PPBG-glukoze v krvi. (Hayashi & Murakami, 2009, Čokolič at al, 2012)
4. Vpliva na krvni tlak in srčno-žilni sistem. (Chaya et al, 2008, Fry, 1994, Miller & Fry, 2009)
5. Vpliva na imunski sistem. (Berk et al, 2001, Bennett at al, 2003)
6. Zmanjšuje bolečino. (Skevington, 1998, Cousin, 1976, Adams & Mylander, 1998)
7. Zmanjšuje stres. (Gelkopf et al, 1994)
8. Izboljšuje komunikacijo. (Borins, 1995)
9. Vpliva na depresijo. (Shaidi et al, 2010)
10. Ima pozitiven učinek na demenco. (Takeda et al, 2010)
11. Učinkovit je kot dopolnilna terapija na področjih geriatrije, psihiatrije, v hospicu, pri negi bolnikov z rakom, intenzivni terapiji. (Strean, 2009)
12. Je nalezljiva. (Warren et al, 2006)
Kje izvajamo jogo smeha?
Jogo smeha lahko izvajamo povsod: v šolah, domovih za starejše, društvih, klubih, delovnih organizacijah, bolnišnicah.
Od prometne nesreče s fičkom do joge smeha
Simona Krebs je poklicno pot začela kot srednja medicinska sestra, nadaljevala kot višja in pozneje diplomirana medicinska sestra. »Zanimalo me je tudi ogromno drugih reči,« pove. Tako je naredila tečaj za tuina maserko, osvojila Kilimandžaro, prepotovala kar nekaj sveta in hodila po žerjavici. Njeno življenje dela polno in odgovorno vizija o novih dosežkih in projektih. Smeh je njena ljubezen že od nekdaj, pravzaprav je postala malce drugačna, ko sta imela z očetom pri njenih sedemnajstih letih prometno nesrečo s fičkom. Takrat jo je vrglo iz avta, ki je pristal na njej. »Odnesla sem jo s pretresom možganov in nemirnim duhom, ki vztraja do današnjih dni.« Od nekdaj se je rada smejala, prelomen pa je bil ogled filma Doktor s srcem. »Ves film sem jokala, kajti takrat sem iz dna duše začutila, kaj je moja srčna želja.« Preizkusila se je tudi na avdiciji za klovne zdravnike, a ni bila sprejeta, toda to je ni ustavilo. Ko je izvedela za jogo smeha, se je podala na tečaj. »A bil mi je tako negativen, da sem hotela že prvi dan odnehati. Ta tečaj ni imel ne repa ne glave, pravzaprav je v meni budil jezo,« se spominja s kančkom humorja. Ker pa je bila že dogovorjena za nastop pri predsednici društva medicinskih sester, je morala vztrajati.
Preberite tudi: Ličenje skozi dioptrijo.
Seveda je nastop želela odpovedati, ko je videla to neumnost, a ji je pri tem pomagal njen dober prijatelj Igor Karnjuš, predavatelj na Visoki šoli za zdravstvo, ki jo je obiskovala. Dejal ji je, da mora vse skupaj predstaviti znanstveno. In tako se je začela njena pot s smehom. Takrat se je zakopala v članke o smehu, znanstvene raziskave o vplivu smeha, naredila je celoten pristop, ki ga danes predaja vaditeljem. »Smeh je življenje. Ko sem videla, kako se ljudje s pomočjo delavnic spreminjajo, sem dobila še večjo voljo,« pravi Simona. Zanimalo jo je, kako vpliva smeh na starejše, učence in obolele. Njena želja je bila, da bi smeh postal del terapevtskih pristopov k zdravljenju. Leta 2009 je v Sloveniji končala izobraževanje za vaditeljico joge smeha z mednarodnim certifikatom, leta 2010 pa pri Madanu Katariju v Švici še izobraževanje za učiteljico joge smeha, ki ga je dodatno nadgradila na Dunaju s tečajem za gibberish terapevtko in v Indiji. Danes je vaditeljica in učiteljica joge smeha in vaditeljica gibberisha z mednarodnim certifikatom. V okviru Mednarodnega inštituta za smeh izobražuje nove vaditelje joge smeha, ki nato znanje in smeh širijo v svojih lokalnih skupnostih in delovnih organizacijah. Prav tako pa izvaja različne delavnice tako v podjetjih kot drugje, ki ljudi pripeljejo do smeha. Več na spletni strani www.institut-za-smeh.si.
