burak 1-fahriye evcen Odkrito.si

Razkrito: znan je spol otroka Buraka Özçivita.

Iryna Osypenko Nemec in Matjaž Nemec Svet24.si

Konec ljubezni: Matjaž Nemec in Iryna Osypenko se...

Ženska Petisvet.si

Veliko fatalnih žensk se zlomi

sneg Svet24.si

Pobelilo bo večji del Slovenije, na ta dan bo ...

Zayn Malik Svet24.si

Zayn Malik ni več musliman

cardi b Najstnica.si

Cardi B priznala, da je depresivna

kajza2 Njena.si

Iz kajže se je slišalo hlipanje

Dobro počutje

Je zajtrk res najpomembnejši obrok?

Petra Arula, Bodi zdrava, 26.08.2018 12:01:58

Zajtrk – najpomembnejši obrok? Kaj pravijo raziskave?

Delite na:
Je zajtrk res najpomembnejši obrok?
Strokovnjaki nenehno opozarjajo, da današnje navade, s katerimi si ne dopuščamo časa za kosilo in jemo kar ob računalniku, prinašajo dodatne kilograme. Thinkstock Photos

Staro modrost »zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač« imajo nekateri za sveto. Večina med tistimi, ki se je resnično drži, ne trpi za sodobnimi boleznimi in odvečno telesno težo, saj v tem primeru jedo trikrat na dan, brez prigrizkov, in s hrano ne pretiravajo. Avtorji knjige Kako deluje hrana – dejstva na dlani – pa pravijo, da za tri obroke na dan ni nobene zdravstvene podlage, čeprav so trije obroki dnevno običajni za precejšen del sveta.

Zajtrk – najpomembnejši obrok?

Kaj pravijo raziskave?

»Ljudje, ki zajtrkujejo, imajo praviloma manjši indeks telesne maščobe. Pri tistih, ki ne, pa je večja nevarnost, da se pretirano zredijo, zbolijo za srčnimi in sorodnimi boleznimi, morda zaradi dodatnih nezdravih prigrizkov, ki si jih privoščijo, ko jih dopoldne zagrabi lakota.« Avtorji knjige Kako deluje hrana zgornjo tezo spodbijajo z razlago, da novejše raziskave teze ne potrjujejo in so jo že ovrgle z utemeljitvijo, da kdor preskoči zajtrk, naj bi kljub temu zaužil manj kalorij in naj ne bi utrpel negativnih posledic na zdravje. Če ne zajtrkujemo, je namreč obdobje, ko ne jemo, daljše, kar je prav tako lahko koristno za naše telo, ugotavljajo najnovejše študije.

Pri reviji Bodi zdrava pa razmišljamo dalje: Enako dolg »kratek post« bi naredili tudi z izpustom večerje ali z zgodnjo večerjo. Tudi tako bi vnesli manj kalorij in telesu privoščili daljši čas brez truda s prebavo, pa še v miru bi ponoči lahko počivalo, dan pa začelo z dobrim gorivom – zdravim in obilnim zajtrkom. Da, mi še vedno zagovarjamo kraljeve zajtrke.

Preberite tudi: Ste napeti? S temi vajami se boste sprostili! Kliknite TUKAJ!

Brez zajtrka?

Če niste privrženec zajtrkov, si lahko z daljšim teščim obdobjem celo koristite. A pazite, da zato ne boste posegli po prigrizkih in manj zdravih živilih, ko vas bo enkrat napadla lakota, in domačih kosmičev ne boste zamenjali za rogljiček ob kavi.

Prigrizki

Kaj pravijo raziskave?

Raziskave si niso enotne niti glede prigrizkov – nekatere trdijo, da je bolje, da jemo pet- do šestkrat na dan (da nam krvni sladkor preveč ne skače), tiste, ki zagovarjajo, da ni dobro, da prebavni organi delajo ves čas, pa trdijo, da je bolje imeti med obroki večje premore.

Pri reviji Bodi zdrava pa razmišljamo dalje: Naj ste zagovornik prve ali druge teorije – poskrbite, da boste posegali po zdravih prigrizkih, ko boste posegali po njih. Če so v vaši navadi (in se jim ne želite odreči), imejte pri sebi vedno oreščke, na koščke narezano zelenjavo (korenček, koleraba, redkvice, lahko tudi humus ali jogurt, s katerimi jih lahko pomažete) in sezonsko sadje. Tako vas ne bodo premamili avtomati z nezdravo prehrano in police ob blagajnah v trgovini.

Nobenih dokazov ni, da zdravo odmerjena malica škoduje našemu zdravju in povečuje težo.

Kosilo

Kaj pravijo raziskave?

Iz nekaterih podatkov je mogoče sklepati, da občutek lakote ni tako močan, če več kalorij zaužijemo prej, to pa tudi olajša hujšanje. Strokovnjaki tudi nenehno opozarjajo, da današnje navade, s katerimi si ne dopuščamo časa za kosilo in jemo kar ob računalniku, prinašajo dodatne kilograme in slabo prebavo. Obenem se morda niti ne zavedamo, koliko pojemo, ali pa si bomo pozneje privoščili prigrizek, če jemo, medtem ko delamo, saj svoje pozornosti med hranjenjem v resnici sploh nismo namenili hrani.

Pri reviji Bodi zdrava pa razmišljamo dalje: Imejmo se radi in si ne postrezimo le zdravega kosila, temveč si pripravimo tako krožnik kot mizo z ljubeznijo. Ob takšni pozornosti na mizi ne bo prostora za računalnik, pa tudi hranjenje bo veliko večji užitek. Podarimo si tistih petnajst minut.

Večerja – ji posvečamo preveliko pozornost?

Stara modrost pravi, da naj bi večerjali skromno. »Uživanje hrane vsekakor vpliva na telesno uro – vrsto telesnih procesov, ki potekajo na 24 ur. Če večerjamo pozno, lahko zmotimo procese telesne ure v jetrih in maščobnih celicah, ki potem delujejo proti glavnemu telesnemu ritmu. S tem lahko morda pojasnimo, zakaj nočno uživanje hrane in spanec podnevi vplivata na uravnavanje krvnega tlaka in koncentracije krvnega sladkorja,« razlagajo avtorji knjige Kako deluje hrana, ki dodajajo, da so z raziskavami ugotovili, da se pri miših uravnavanje krvnega sladkorja čez dan spreminja. To bi lahko pomenilo, da je zvečer, ko smo manj dejavni, bolje zaužiti manj hrane; večerja v poznejših urah namreč lahko škoduje zdravju, saj zbega naravni telesni ritem.

Pri reviji Bodi zdrava pa razmišljamo dalje: Če se z družino srečujete le zjutraj in zvečer, poskušajte skupaj pojesti zajtrk, kakršen bo vsem šel v slast, zvečer pa pripravite lahkotno večerjo, ob kateri bo pomembnejši pogovor (povezovanje družinskih članov) od same hrane.

prehrana_ThinkstockPhotos-537282398.jpg
Fotografija je simbolična.
Thinkstock Photos

Ali se redite zaradi počasne presnove?

Morda se prehranjujete precej zdravo, pa vendarle niste zadovoljni s težo. Morda je celo vaša presnova odlična, pa ste predebeli. Strokovnjaki namreč niso odkrili nobene razlike med presnovo pretirano debelih in vitkih oseb. »Pri obilnejšem telesu je lahko presnova celo hitrejša,« ugotavljajo avtorji knjige Kako deluje telo.