Je klistiranje koristno ali škodljivo?
O klistiranju je skoraj toliko mnenj, kot je ljudi. Uradna medicina ga (večinoma) odsvetuje, veliko zdravilcev pa ga ne samo svetuje, temveč celo priporoča kot enega bistvenih delov zdravljenja. Njihov glavni argument je, da klistiranje iz telesa odplavlja strupe, ki se jih telo samo ni uspelo znebiti. Ljudje, ki so se ali pa se še klistirajo, poročajo o dobrem počutju po njem. In o odpravi mnogih težav.
Preverili smo, kaj o klistiranju pišejo na nekaj najbolj znanih spletnih straneh uradne in alternativne medicine.
Kavni klistir (www.thepaleomom.com)
Izsledki znanstvenih raziskav o koristnosti oziroma škodljivosti klistiranja s kavo (ki mora biti bio) so v nasprotju s tistim, kar trdi alternativna medicina, ki med drugim pravi, da »je kavni klistir neprimerljiv razstrupljevalec za boljše zdravje in okrevanje«. Znanost pa je prepričana, da kavni klistir ni učinkovit, še več, lahko je celo nevaren ter je že povzročil smrt. Kavni klistir so sicer ljudje začeli uporabljati, ko je dr. Max Gerson razvil svoj protokol zdravljenja raka (daljnega leta 1930). Takrat je bil izključno del njegove terapije, zdaj pa ga priporočajo tudi mnoge druge veje alternativne medicine.
Po Gersonovi teoriji kavni klistir učinkuje tako, da kafestolov palmitat v kavi spodbudi delovanje antioksidanta encima glutationa S- transferaze, ki razstrupi produkte presnove rakavih celic. Obenem kofein povzroči, da se žolčevodi razširijo, kar omogoča izločanje strupov iz jeter. Poleg tega kofein spodbudi prehod strupov iz krvi v črevo; tekočina kavnega klistirja spodbuja peristaltiko in drenažo vseh strupov iz črevesja. Ta teorija ima samo eno napako: ni podprta z znanstvenimi dokazi.
Kava ima sicer mnogo koristnih učinkov, saj snovi v njej varujejo pred mnogimi oblikami raka: endometrija, debelega črevesa, kože, prostate in jeter. Ena od raziskav je pokazala, da imajo pivci kave v krvi veliko manj markerjev za vnetje kot tisti, ki kave ne pijejo. Vprašanje pa je, kaj je koristnejše: kavni klistir ali pa preprosto pitje kave. Ena od raziskav je že pokazala, da zadnje. Nepravilno izvedeno klistiranje s kavo lahko poškoduje rektum, tudi povzroči perforacijo, okužbe oziroma vnetje, celo sepso in smrt. Toda tudi pravilno klistiranje je, po mnenju nekaterih, lahko nevarno; lahko pride do proktokolitisa (vnetja v črevesju) in polimikrobne enterične septikemije (bakterije v črevesju), kar ni povezano z možnimi opeklinami zaradi prevročega klistirja. Znanstveniki ugibajo, da se to zgodi zaradi previsoke kislosti kave in učinkovanja snovi iz nje.
Vprašanje torej je: klistiranje da ali ne? www.everydayhealth.com
Običajno klistiranje se uporablja kot način čiščenja spodnjega dela prebavnega trakta in debelega črevesa, naj si bo s kamiličnim čajem, prekuhano vodo ali čim drugim. Gastroenterolog prof. David Greenwald (Albert Einstein College of Medicine New York) pravi, da telo samo učinkovito odstranjuje odpadne snovi. To sicer ne pomeni, da sistem vedno deluje optimalno, saj ima vsak občasno zaprtje ali drisko. Vendar to še ne pomeni, da se je treba klistirati. Tudi on pravi, da ni raziskav, ki bi potrdile njegovo koristnost. Možni stranski učinki naj bi bili slabost, bruhanje in driska. Možni pa so tudi predrtje črevesa oziroma rektuma in poškodbe notranjih organov; spiranje rektuma in debelega črevesa se lahko vmeša v normalno telesno absorpcijo hranil, kar povzroči kemično neravnovesje. Medicinski klistir za zdravljenje zaprtja se priporoča le v skrajnih primerih po posvetovanju z zdravnikom. Po drugi strani pa uradna medicina pravi, da se večji del absorpcije hranil dogaja v tankem črevesju, do kamor pa naprava za klistiranje ne seže.
Resnica o raku (Thetruthaboutcancer.com)
Avtor tega zapisa o klistiranju s kavo je eden najbolj znanih ameriških medicinskih novinarjev Ty Bollinger, ki se posebej ukvarja s pomočjo rakavim bolnikom in je napisal že kar nekaj knjig (ena od njih ima naslov Resnica o raku). Dr. Nick Gonzalez mu je razložil, da kofein spodbuja sakroparasimpatično živčevje v črevesju, da povzroči sproščanje strupov iz jeter. Poenostavljeno povedano, kavni klistir povzroči, da jetra izločijo strupene ostanke v črevesje, ki jih potem odstrani. To je pomembno zato, ker se odmrle tumorske celice nabirajo v jetrih in lahko povzročijo bolnikovo smrt, če niso sposobna teh odpadkov odstraniti.
Notranja kopel za črevesje (Bodyecology.com)
Klistiranje je metoda za izpiranje odpadkov iz črevesja. To sploh ni slabo, če upoštevate, da ima vsak človek v debelem črevesu okrog štiri kilograme neizločenih odpadkov. Klistiranje očisti črevo, spodbuja črevesno peristaltiko, kar daje človeku občutek lahkosti in boljšega zdravja skoraj takoj, ko se izločanje konča. Glavna naloga črevesja namreč je, da absorbira vodo in hranila iz hrane ter odstrani odpadne snovi. Z leti se lahko na stenah črevesja nabere obloga iz odpadkov, zaradi česar črevesje ne deluje več tako, kot bi moralo. To se kaže na več načinov: alergije, depresija, glavoboli, utrujenost, izguba apetita, nesposobnost za koncentracijo, prebavne motnje, razdražljivost, bolečine v trebuhu, otekanje, težave s preveliko težo. Ko se nekdo začne klistirati, lahko pričakuje, da se bodo končale mnoge težave: bolečine v hrbtu, napihovanje, okužba s kandido, zaprtje, utrujenost, plini, prebavne motnje, glavoboli, hemeroidi, težave s koncentracijo, zamašitev sinusov, težave s kožo, neprijeten zadah, težave s težo.
Obstajata dve vrsti klistiranja (glede na namen): čistilno, ko vsebina ostane v črevesu kratek čas, in zadrževalno, ko vsebina ostane v črevesu nekoliko dlje (okrog 15 minut). Za čistilno klistiranje se ponavadi uporablja mešanica z jabolčnim kisom (od dve do tri jušne žlice na liter in pol tople, prekuhane vode). Tak klistir pomaga pri virusnih okužbah in odstranjuje odvečno sluz iz telesa. Zdravilci ga priporočajo pri zamašenem nosu in astmi. Klistiranje s korenino navadnega repinca (v vrelo vodo, spet liter in pol, kar je običajna količina, damo pest posušene rastline in počakamo, da se ohladi na telesno temperaturo, precedimo in uporabimo za klistiranje) pomaga odstraniti kalcijeve obloge in očistiti kri; enako pripravimo tekočino iz mačje mete, ki pomaga proti zaprtju, zasluzenih dihalih in zniža povišano telesno temperaturo. Pogosto se uporablja tudi kamilični čaj ali pa preprosto samo prekuhana in na telesno temperaturo ohlajena voda. Tako klistiranje je priporočljivo predvsem med postenjem. Poudariti velja še, da s klistiranjem še nihče ni shujšal! Za ta namen je veliko pomembnejše, kaj vnašate vase, kot pa, kako hitro boste odpadke iz telesa izločili!
Za klistiranje, pri katerem tekočina v telesu ostane nekoliko dlje, se uporablja biokava (kakovostna, nefiltrirana), ki čisti jetra in žolčnik. Tekočino je treba zadržati v telesu največ 15 minut. Ljudje, ki imajo visok krvni tlak, se morajo posvetovati z zdravnikom (ki jim bo kavni klistir verjetno odsvetoval). Klistiranje s probiotiki, ki pomaga pri kandidazi in drugih glivičnih okužbah (alternativa: pitje zelnice, vode kislega zelja), ter klistiranje s čajem iz listov rdeče maline, ki vsebuje veliko železa, je koristno za oči in posebej dobrodejno za ženske.
Odločitev o klistiranju je povsem osebna. Najpomembneje je, da se vsak najprej dobro pouči in se šele na temelju mnogih informacij odloči, kaj bo storil.
Kako se lotiti klistiranja
Najosnovnejše pravilo je, da je tekočina, s katero se klistirate, primerne temperature. Predvsem ne sme biti prevroča (lahko opeče črevesno sluznico), prehladna pa tudi ne. Če uporabite vodo, jo morate obvezno prej prekuhati. Ker za čaje, s katerimi naj bi se klistirali, tako ali tako vodo najprej zavrete, je prej ni treba prekuhavati. Praviloma naj bi uporabili okrog liter in pol vode oziroma druge tekočine. Poznavalci svetujejo, da ležete na tla (na kakšno staro brisačo), najbolje na levi bok, desno koleno naj bo pokrčeno; vrečka s tekočino naj bo nad vami (lahko jo, na primer, obesite na držalo za brisače ali kaj podobnega), cevka, ki jo vstavite v zadnjično odprtino, pa sme seči največ nekaj centimetrov v črevo; običajno tiste, ki jih kupite, niso daljše od 15 centimetrov. Naprava za klistiranje ima kljukico, s katero uravnavate pretok tekočine za klistiranje. Pri nekaterih vrstah tekočine je pomembno, da tečejo v črevo počasneje. Ko vsa tekočina izteče, se ravnate po tem, kaj posamezna vrsta klistiranja priporoča. Dostikrat je to čas (za nekatere vrste za optimalno delovanje traja dlje, za druge pa manj časa). Pomembno je tudi, da ste čim bolj sproščeni.
