Industrijska konoplja - zdrava in še kako okusna!
Industrijska konoplja je v zadnjih nekaj letih našla pot nazaj do slovenskih njiv in krožnikov. Zagotovo tudi po zaslugi strokovnjakov, ki venomer poudarjajo, kako koristna je ta lahko za naše zdravje.
No, pa tudi to ne škodi, da obstaja kar nekaj spretnih kuharskih mojstrov, ki znajo izdelke iz konoplje pripraviti na tako fantastičen način, da jih preprosto moramo posnemati.
Konoplja je rastlina, ki so jo zelo dobro poznale že civilizacije, ki so živele davno pred nami. Nanjo so med drugimi stavili Inki in Maji, ki so znali konopljo zelo dobro izkoristiti. O njej so vedeli vse tisto, kar danes na novo oziroma ponovno odkrivamo.
Rastlina z najmočnejšimi vlakni na svetu
Na zadrugi Konopko so prepričani, da je konoplja rastlina za vse. Od setve do žetve je potrebnih le sto dni, zato je žetev ob ugodnih pogojih mogoča kar dvakrat letno. »Industrijska konoplja je naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material. Ima najmočnejša in najtrpežnejša vlakna med vsemi rastlinami na planetu. Precej bolj kot danes so jo uporabljali že naši predniki: v prehrani, kozmetiki, za tekstil in pri gradnji. Konoplja je rastlina, iz katere znamo narediti že več kot 50.000 izdelkov.« Uporabimo jo lahko tako v gradbeništvu, prehrani, medicini, kot tudi v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji. Industrijska konoplja je lahko tudi surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov.
»Poleg vsega naštetega industrijska konoplja tudi rahlja zemljo in je odlična za fitoremediacijo, ker dokazano čisti zemljo težkih kovin, radioaktivnih elementov in fitofarmacevtskih sredstev, ki so se znašla v njej. Ima dober hektarski donos, za rast ne potrebuje pesticidov in zahtevne obdelave, je primerna za kolobar in – kar je najpomembnejše – industrijska konoplja je CO2 nevtralna,« je kar ne morejo prehvaliti v zadrugi Konopko. Prav tako izpostavijo, da je konoplja preprost biorazgradljiv material, ki ga je mogoče v celoti reciklirati in zamenjati z nerazgradljivimi, plastičnimi, sintetičnimi materiali, ki povzročajo številne bolezni današnjega časa.
Konoplja v prehrani
Veliko dobrega imajo o industrijski konoplji in njenih koristih v prehrambne namene povedati tudi na mednarodnem inštitutu za kanabinoide ICANNA. Mag. Neva Malek, kemijska tehnologinja z izobraževalnega centra Piramida Maribor, je na njihovem blogu zapisala: »Zaradi desetletij ukrepov proti gojenju so danes klinične študije, ki bi potrjevale ugodne vplive na zdravje, še redke. Njena sestava pa vendarle nakazuje različne pozitivne vplive na organizem, če postane del uravnotežene prehrane. In možnosti vključevanja konoplje v prehrano je kar nekaj,« je prepričana. Najpogosteje se odločimo za uživanje konopljinega olja, ki pa ga je treba znati izbrati. »V pogovorih z ljudmi slišimo, da je konopljino olje izrazitega okusa, kar marsikoga odbija, a okus olja se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Po mojih izkušnjah je olje najboljše kupiti, če ga lahko pred nakupom poskusimo oziroma od proizvajalca, ki ga že poznamo. Samo tako bomo dobili takega, ki bo imel blag okus po oreščkih.«
Strokovnjakinja še opozarja, da moramo konopljino olje hraniti v hladnem in temnem prostoru in ga uporabljati izključno za hladno pripravo jedi, saj ima nizko točko dimljenja, ki je 165 °C. Nad to temperaturo pride do smojenja in nastajanja produktov, ki so škodljivi za organizem.
Zmagovalni recepti
Da se konoplje še zdaleč ni »treba bati«, vsako leto poudarjajo strokovnjaki, zdravniki in raziskovalci z različnih koncev sveta, ki se udeležijo svetovnega kongresa konoplje (World Hemp Congress). Ta poteka v Sloveniji in na njem se poleg izjemno poučnih predavanj odvija tudi kuharsko tekmovanje. Namen je jasen: pokazati, da industrijska konoplja vsekakor sodi v našo kuhinjo in da jo lahko z malce iznajdljivosti vključimo v marsikateri obrok ter ga napravimo še bolj koristnega za zdravje. Lansko leto je to odlično uspelo dokazati Rasti Vrečko, sicer vzgojiteljici v dijaškem domu Lizike Jančar Maribor in članici gobarskega društva Lisička Maribor. Rasta je strastna kuharica, ki v jedi rada združuje troje: gobe, industrijsko konopljo in hrano, ki velja za afrodiziak. Tudi na lanskoletnem tekmovanju je stavila na to kombinacijo, kar se je izkazalo za zmagoslavno potezo. Za inovativne jedi, ki jih je pripravila, je namreč prejela zlato priznanje in bučen aplavz. Uspela je dokazati, da lahko s pridelki iz industrijske konoplje marsikateri jedi dodamo piko na »i«.
Recepta Raste Vrečko za pokušino
Golkonopljaž s prilogo
Besede golkonopljaž ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ime jedi je sestavljeno iz besede golaž in besede konoplja. Glavna jed zaradi načina priprave namiguje na golaž.
Avtorica recepta priporoča jed vsem ljubiteljem golažev, konoplje in gob, predvsem pa golkonopljaž priporoča športnikom in navijačem po tekmi! In ne pozabite na prilogo polenta konopljenta.
Sestavine:
300 g lisičk (Cantharellus cibarius) ali črnih trobent (Crateréllus córnucopioídes), lahko uporabimo obe gobi
1 jedilna žlica bio konopljine moke
150 g rdeče čebule
50 g pora
1 paradižnik
1 sveža paprika
1 ščepec mlete sladke paprike
sok 1 limone
1 žlička peteršilja
1 ščepec bio konopljine soli
poper
šetraj
lovor
1 dl vode
180 g kisle smetane
30 g masla
1 žlica hladnega bio konopljinega olja
Priprava:
Na maslo (20 g) damo narezano čebulo. Ko zadiši, jo potresemo z mleto sladko papriko in pražimo na zmerni temperaturi 1 minuto. Prelijemo s sokom 1 limone. Dodamo por, paradižnik in papriko. (Zelenjava je narezana na majhne koščke.) Dušimo do mehkega.
V drugi ponvi spražimo na maslu (10 g) gobe. Začinimo jih s poprom in soljo. Gobe zamešamo k preostalim sestavinam v prvo ponev. Jed zalivamo z vročo vodo in večkrat premešamo. Začinimo s šetrajem in lovorjem. Prilijemo podmet iz kisle smetane in konopljine moke. Dobro premešamo.
Na koncu, tik pred serviranjem, jed obogatimo s konopljinim oljem, v katerega smo zamešali peteršilj in konopljino sol.
Polenta konopljento
Sestavine:
15 g gob ledenk (Pseudohýdnum gelatinósum)
jedilna soda
100 g pšeničnega zdroba
3 dl vode
bio konopljina sol (tradicionalna morska sol iz piranskih solin 77 %, bio konopljina moka 15 %, bio lovor, bio timijan, bio majaron, bio česen)
1 žlička bio konopljinega olja
1 žlička bio oluščenih in nasekljanih konopljinih semen
1 žlička (5 g) masla
1 majhna žlička smetane
Priprava:
Gobe ledenke operemo v jedilni sodi. Narežemo jih na majhne kocke. V vrelo vodo stresemo najprej konopljino sol, maslo in žličko smetane. Med mešanjem zakuhamo pšenični zdrob (razmerje zdrob – voda 1:3). Kuhamo nekaj minut. Nenehno mešamo. Ko je polenta gotova, ji pridamo gobe ledenke in jed zlijemo v silikonske posode, ki smo jih namastili s konopljinim oljem. Na dnu posode damo oluščena zrnja konoplje.
