Kako premagati nespečnost?
Čeprav so noči pozimi dolge in bi človek pričakoval, da bo spanec zdaj raje in hitreje sedal na naše veke, za številne to ne velja. Težave zaradi nespečnosti so resne, kajti premalo spanja ogroža tako telesno kakor duševno zdravje. Nespečnost postaja ena najpogostejših nadlog sodobnega človeka, zagotovo pa ni čisto nov pojav. Mučila je že naše prednike, ki so jo skušali ukaniti po svoje. Ker so stare metode že preizkušene, bodo zagotovo pomagale tudi nam.
Zgodaj očistimo zobe
Svetloba zmanjšuje nastajanje spalnega hormona melatonina, zato lahko na motnje spanja vpliva tudi čiščenje zob v razsvetljeni kopalnici tik pred spanjem. Zobe očistimo uro pred spanjem. Pozor tudi sredi noči – če morate na stranišče, nikar ne prižigajte luči.
Naužijmo se dnevne svetlobe
Ne gre le za trden spanec ponoči – ljudje želimo biti čez dan sveži. Gre za nekakšno notranjo uro v vsakem izmed nas, ki skrbi za našo zaspanost in svežino. Ta kljub digitalizaciji sveta ostaja dobra stara sončna ura in se ravna po svetlobi. A prav v tem je težava, saj sodobni človek čez dan precej časa preživi v zaprtih prostorih, kjer svetloba ni dovolj močna. Kazalci notranje ure se zaradi tega radi zmedejo, z njimi pa delovanje našega hormonskega sistema. Posledica? Večna utrujenost. Preživimo kolikor je le mogoče časa zunaj, na prostem, med delom pa večkrat stopimo k oknu, da nas oblije naravna svetloba.
Nasvet zeliščaric: zeliščni venček in mandljevo mleko
Pravo lakoto s čudovitimi rumenimi cvetovi so nekoč dajali kar v žimnico – učinkuje pa tudi, če spletemo venček in ga položimo pod posteljo. Poskrbel bo za naš dober spanec ter čilost in svežost čez dan. Če pa spadate med tiste, ki jim zelišča niso preveč domača, je tu mandljevo mleko. Veliko žlico mletih mandljev vmešamo v skodelico vročega mleka, dodamo še žličko medu in popijemo eno uro prej, preden ležemo v posteljo spat.
Ne glejmo na uro
V posteljo se odpravimo takrat, ko smo utrujeni in smo tudi že nekajkrat zazehali. Mnogokrat so motnje spanja povezane s tem, da ležemo v posteljo in skušamo zaspati, čeprav naše telo še ne potrebuje počitka. Bolje kot ždeti v postelji je, da ostanemo budni in opravljamo lažja dela: poslušamo zvočno knjigo, likamo, si privoščimo kopel, se odpravimo na sprehod pred spanjem. Telo bo nadomestilo primanjkljaj spanca, ko ga bo potrebovalo.
Vzhodnjaški nasvet: čaj iz črne kumine
V Tutankamonovi grobnici so arheologi našli tudi posodico s črno kumino, ki naj bi poskrbela, da faraona niti v onstranstvu ne bi mučile tuzemske nadloge. V starem Egiptu je črna kumina veljala za odlično zdravilno sredstvo za marsikatero nadlogo, danes pa znanost tej stari zgodovinski izkušnji glasno pritrjuje s svojimi laboratorijskimi izsledki. Črna kumina, imenovana tudi orientalska kumina, vsebuje snovi, ki uničujejo klice in preprečujejo vnetja, pomagajo celo pri diabetesu. Proti motnjam spanja pa pomaga ta receptura: dve žlički črne kumine zdrobimo v možnarju, prelijemo s 125 ml vroče vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Odcedimo in popijemo eno uro pred spanjem.
Kneippova vodna terapija
Pred spanjem si privoščimo knajpanje, terapijo, poimenovano po znamenitem dr. Kneippu, ki je zdravil predvsem z vodnimi in tudi z zračnimi kopelmi. Proti motnjam spanja dr. Kneipp svetuje vodno kopel: noge namočimo v vodo, ki ima 35 stopinj, temperaturo vode pa nato v 20 minutah segrejemo na 42 stopinj Celzija. Prekrvitev se bo pospešila, stopala bodo segreta in to daje občutek utrujenosti.
Solata – hrustljavo uspavalo
V splošnem velja, da zaužijemo zadnji obrok dve uri pred spanjem. A ne le čas, tudi izbira jedi je pomembna. Najboljši izbor jedi za večerjo je – solata. Lahko je zelena ali paradižnikova – obe sta primerni za zadnji večerni obrok. Zelena glavnata solata vsebuje v svojem mlečku učinkovine, ki pomirjajo vegetativni živčni sistem, paradižnik pa aminokislino triptofan, ki učinkuje rahlo uspavalno, predvsem pa izboljšuje kakovost spanja.
Nasvet sestre Hildegarde iz srednjega veka – peteršiljevo vino
Stare samostanske listine ohranjajo nasvet še danes znamenite sestre Hildegarde, ki lahko pomaga tudi novodobnemu nespečnemu človeku: peteršiljevo vino. Sestra Hildegarda ga priporoča predvsem proti težavam s srcem, saj to zeliščno vino uravnava krvni tlak in srčni utrip, prav tako pa pomirja razdražene živce. In le kaj drugega potrebujemo za dober spanec kot enakomerno bitje srca in umirjene živce? Za ta srednjeveški recept potrebujemo: 10 vejic peteršilja, 2 žlici vinskega kisa, 100 g medu in 1 l belega vina. Peteršilj in vino kuhamo pet minut, dodamo med in kis, kuhamo še pet minut, precedimo in nalijemo v steklenico. Pijemo trikrat na dan iz kozarčka za liker.
Babičin nasvet – jabolčni kis
Znanstveniki ne prikrivajo svojega dvoma in odkimavajo z glavo, a splošna izkušnja še zmeraj prisega na staro kislo metodo – jabolčni kis. Pomaga pri motnjah s prebavo, pri bolečinah v grlu, pri vseh vrstah težav s sklepi ter pri motnjah spanja. Recept: dve žlički jabolčnega kisa zmešamo z žličko medu, dolijemo kozarec mlačne vode in popijemo tik pred spanjem.
Zeliščni uspavalni čaj
Če nobeden izmed prej naštetih nasvetov ne bo pomagal, niti tisti iz oddaljenih eksotičnih krajev niti tisti iz oddaljenih časov, nam še zmeraj ostaja na voljo nasvet domačih zeliščaric. Na srečo so vse sestavine na voljo v lekarni, čeprav je seveda nabiranje zelišč za čaj toplo priporočljivo. Za uspavalni čaj potrebujemo: 10 g pasijonkinih cvetov, 20 g melise, 10 g sivke, 20 g mete, 10 g suhih malinovih listov, 10 g citronske trave, 20 g koromača. Vse sestavine dobro premešamo in shranimo v steklen kozarec ali platneno vrečko. Za pripravo ene skodelice potrebujemo dve žlički čajne mešanice, ki jo vmešamo v vodo tik pred vretjem, kuhamo pet minut, nato pa odcedimo. Popijemo eno uro pred spanjem.
