Bolezen, ki ostaja uganka
Kaj je fibromialgija?
Za fibromialgijo trpita približno dva odstotka ljudi, po nekaterih podatkih pa celo do štiri odstotke svetovne populacije. Gre za precej slabo znano obolenje revmatičnega izvora, ki povzroča bolniku hude bolečine po vsem telesu, skupaj s številnimi drugimi simptomi, ki hromijo njegovo življenje. V Sloveniji natančni podatki niso znani, predvidoma pa je takšnih bolnikov najmanj od dvajset do štirideset tisoč. Znano je, da pogosteje zbolevajo ženske (razmerje med moškimi in ženskami je 1 : 9), sicer pa fibromialgija bolj ali manj ostaja uganka.
Kaj je fibromialgija?
Izraz fibromialgija izvira iz besed fibro, ki pomeni vlaknasto tkivo, in mialgija, ki pomeni bolečine v mišicah. Gre za precej slabo znano obolenje revmatičnega izvora, natančneje kronični mišično skeletni bolečinski sindrom (beseda sindrom pomeni skupek znakov in simptomov, ki so značilni za neko obolenje), ki bolniku povzroča hude bolečine po vsem telesu. Poleg bolečin pa se bolniki spopadajo še s številnimi drugimi simptomi. Značilna bolečina in zbadanje se pojavita nenadoma, običajno najprej na vratu ali ramenih, pozneje pa bolečina postane bolj splošna. Za fibromialgijo sta značilni tudi nenehna utrujenost in neprespanost, zato to bolezen pogosto celo strokovnjaki zamenjujejo za sindrom kronične utrujenosti. V nekaterih primerih pa se pri bolniku lahko pojavita tudi obe obolenji hkrati.
Najpogostejši znaki fibromialgije so:
- utrujenost in pomanjkanje energije,
- jutranja otrdelost,
- boleče točke v mišicah, ki pa pri vseh bolnikih niso povsem fiksne (na mestu, kjer se stikata vrat in glava, zgornja linija ramen, v ledveno-križni hrbtenici, nad in pod ritnico, vrat, tik nad notranjim robom ključnice, nekoliko bolj navzven, približno štiri prste nižje od prejšnje točke, dlančna stran podlahti in notranja stran kolena) – bolečina mora biti stalna in se mora pojavljati vsaj tri mesece,
- težave s spanjem,
- glavoboli,
- motnje spomina in zbranosti,
- depresija in/ali tesnoba,
- pogost občutek oteklosti v rokah in nogah,
- bolečine v trebuhu, zaprtost ali driska,
- pogosto uriniranje, pekoče uriniranje,
- suha usta, nos in oči,
- dismenoreja,
- občutljivost za mraz,
- nemirne noge,
- netipični vzorci občutljivosti v rokah ali nogah.
Vir: www.skufmslovenija.org
Postavitev diagnoze je otežena
Največja težava pri fibromialgiji je pravzaprav pomanjkanje »dokazov«, saj bolniki tožijo o bolečinah, izvidi preiskav pa so navadno negativni. To povzroča še dodatno zmedo pri zdravnikih, ki zato pri postavljanju diagnoze nimajo ničesar oprijemljivega. Za zdaj še ne obstaja objektivni diagnostični test, ki bi bolezen stoodstotno dokazal. Imajo pa bolniki pogosto objektivno potrjene številne druge motnje, kot so hormonske motnje (zlasti avtoimunsko obolenje ščitnice), različne alergije in preobčutljivosti (na primer preobčutljivost za hrano), različna avtoimunska obolenja idr.
Potek bolezni je povsem nepredvidljiv. Fibromialgija se lahko pojavi ne glede na starost, navadno pa po štiridesetem letu. Lahko je bolj ali manj izrazita, značilno pa je tudi nihanje, saj obdobjem poslabšanja sledijo obdobja izboljšanja. Bolezenski znaki včasih za nekaj časa celo povsem izginejo, nato pa se spet pojavijo.
Večna uganka
Fibromialgijo so pod različnimi imeni opisovali že pred približno 150 leti, pogosto pa so jo obravnavali celo kot duševno motnjo, saj naj bi šlo zgolj za namišljeno bolezen.
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) je fibromialgijo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi uradno priznala kot sindrom in jo uvrstila med »prava« obolenja, vendar ta bolezen ostaja uganka. So pa strokovnjaki ugotovili, da ne gre za duševno obolenje, čeprav mnogi bolniki navajajo tudi simptome, kot sta depresija in tesnobnost.
Tudi vzroki za fibromialgijo niso povsem pojasnjeni. Na nastanek bolezni naj bi vplivalo več dejavnikov, med njimi hormoni, infekcije, čustveni ali telesni stres, kemične spremembe v delovanju možganov (zmanjšana raven serotonina) in celo pomanjkanje gibanja. Večina strokovnjakov pa je enotnih, da neznosne bolečine sploh ne izvirajo v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu. Kriva je namreč čezmerna vzdraženost v centralnem živčevju, zaradi katere je oseba preobčutljiva za različne dražljaje. V praksi to pomeni, da bolniku sprožijo bolečino že dražljaji, ki so sicer zdravemu človeku povsem neškodljivi, na primer zvoki, toplota, svetloba, vonji … Dokazano pa je tudi, da so pri bolnikih s fibromialgijo spremenjene ravni kemičnih snovi, ki prenašajo signale med posameznimi živčnimi vlakni v osrednjem živčevju, vrednosti serotonina, snovi P in noradrenalina, kemičnih mediatorjev bolečine, spremenjene so vrednosti dopamina, opaziti pa je tudi spremembe v hormonskem ravnovesju.
Zdravljenje zgolj simptomatsko
Zdravljenje fibromialgije zahteva multidisciplinarni pristop, saj bi morali pri njem sodelovati revmatolog, ortoped, fiziater, nevrolog, po potrebi pa tudi psiholog ali psihiater. Ker še vedno niso pojasnjeni vzroki za nastanek bolezni, je zdravljenje zgolj simptomatsko. Terapija, ki obsega zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo, namreč ne obljublja ozdravitve, temveč zgolj blaži simptome in pomaga bolniku do znosnejšega življenja.
Farmakološko zdravljenje navadno vključuje protibolečinska zdravila, ki jih bolniki zaradi neželenih stranskih učinkov ne smejo jemati prepogosto. Pomagajo pa tudi antidepresivi, ki delujejo tako, da povečajo količino serotonina v centralnem živčevju in zmanjšujejo občutek bolečine v mišicah in sklepih, s čimer pripomorejo tudi k boljšemu spancu in lajšajo depresivno anksiozne motnje.
Fizikalna terapija vključuje vsakodnevno prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu, kar sprošča spastično mišičje in običajno zmanjša bolečino. Bolniki naj bi izvajali tudi vaje za gibljivost in povečanje telesne moči, ki vključujejo raztezanje, kondicijske vaje in vaje za moč. Najbolj priporočljivi vadbi za bolnike s fibromialgijo sta hoja in vaje v vodi. Pri tem pa je pomembno poudariti, da mora biti vadba zmerna, sicer ima lahko ravno nasprotni učinek.
Koristi lahko prinese tudi alternativno zdravljenje, kot na primer akupunktura, akupresura, kiropraktično zdravljenje, masaže, homeopatija, avtogeni trening itd. Sicer pa je zelo pomembno tudi, da se bolnik izogiba stresu, se zdravo prehranjuje in na sploh živi čim bolj zdravo ter razmišlja pozitivno.
Če pri sebi opažate simptome fibromialgije, obiščite spletno stran Društva za fibromialgijo, kjer so med drugim objavljene telefonske številke članic, ki vam lahko svetujejo glede bolezni. Tisti, ki imate diagnozo že postavljeno, pa se lahko včlanite v društvo in aktivno sodelujete na rednih mesečnih srečanjih, kjer boste dobili odgovore na mnoga vprašanja v zvezi z boleznijo. Več o fibromialgiji in podpornih skupinah, ki delujejo po vsej Sloveniji, preberite na www.skufmslovenija.org.
