Bi prepoznali kožnega raka?
Sonce povzroča gubice, starostne pege, počene kapilare, suho, uvelo kožo in najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom, za katerim vsako leto zboli okoli petsto Slovencev.
Obstajajo različne vrste kožnega raka, med katerimi je najnevarnejši maligni melanom, ki najbolj narašča med vsemi vrstami malignih obolenj. Leta 1950 je bila verjetnost, da bo človek do sedemdesetega leta zbolel za malignim melanomom, 1 : 1500, zdaj pa je ta verjetnost narasla že na 1 : 70. Med najuspešnejše ukrepe spada izogibanje sončnim žarkom in zgodnje odkrivanje novonastalih sprememb na koži. Zavedati se moramo, da prejmemo kar osemdeset odstotkov nevarnih ultravijoličnih žarkov nevede, ko se sprehajamo po mestu, med vožnjo avtomobila in celo v stanovanju, če imamo velika okna, v sobi pa veliko ogledal. Tudi kadar je oblačno in je UV-indeks visok, nas lahko pošteno opeče. Zaščitimo se, kolikor je mogoče, kožo vsega telesa pa si redno, na dva ali tri mesece, temeljito pregledujmo. Vsakdo bi moral vsaj enkrat na temeljit pregled k dermatologu, ki mu bo svetoval o pogostosti takšnih preventivnih srečanj.
Preberite tudi: Zdravnica, ki zdravi z zgodbami. Kliknite TUKAJ!
Kožni rak ali melanom?
Poznamo veliko vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto celic, iz katerih nastanejo tumorji. Najpogostejši so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Medtem ko je pri prvih dveh zdravljenje običajno uspešno, ima melanom razmeroma slabo prognozo. Ozdravljiv je le, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zboli za kožnim rakom od dva do tri milijone ljudi na leto, od tega je 132 tisoč melanomov. Črni rak povzroči največ smrti v najbolj produktivnem življenjskem obdobju, med tridesetim in štiridesetim letom.
Kako prepoznamo melanom?
Zanimivo je, da se vsak tretji melanom razvije iz že obstoječega kožnega znamenja, pozorni pa moramo biti tudi na novonastale rašče.
Melanom v zgodnjih stadijih ni nujno dvignjen nad kožo, temveč se lahko pojavi v številnih, nenavadnih oblikah. Še zlasti nevarne so spremembe v velikosti, barvi, obliki robov ali debeline znamenj in drugih tvorb, zato jih takoj pokažimo svojemu zdravniku.
V rizično skupino za razvoj melanoma spadajo ljudje s svetlo poltjo in svetlimi ali rdečimi lasmi, katerih koža na soncu hitro pordeči in ne porjavi, in ljudje z veliko pigmentnih znamenj ali ljudje z netipičnimi znamenji. Asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike UKCL, poudarja: »Dermatologi želimo, da bi samopregledovanje kože prišlo v navado ljudem kakor redno umivanje zob, saj vemo, da v napredovalni fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje. Statistični podatki kažejo, da je preživetje bolnikov z melanomom najboljše pri debelinah tumorja pod en milimeter.«
Samopregledovanje
Opravimo ga vsake tri mesece:
- Pozorno si preglejmo obraz, ne pozabimo na ušesa in pri tem uporabimo ogledalo. Preglejmo tudi lasišče, najbolje s pomočjo sušilnika za lase.
- Preglejmo dlani in notranje strani podlakti in nadlakti.
- S pomočjo ogledala preglejmo komolce in pazduhe. Preglejmo še vrat, trebuh in prsi. Ženske moramo pozorno pregledati ravno predel pod dojkami.
- Preglejmo tilnik, ramena in hrbet pred ogledalom ob uporabi drugega, ročnega ogledala. Ne pozabimo na zadnjo stran stegen, zadnjico in predel za ušesi.
- V sedečem položaju preglejmo notranjo stran stegen, narta in podplata. Ne pozabimo na nohte in predel spolovila, pri čemer uporabimo ogledalo.
Pomembno!
Melanom se zelo pogosto pojavi na predelih, ki jih sonce sploh ne doseže.
Vse boljša ozaveščenost
Raziskava Združenja slovenskih dermatovenerologov je pokazala, da je kar 88 odstotkov Slovencev v zadnjih letih spremenilo svoje vedenje na soncu, 72 odstotkov jih za to navaja boljšo seznanjenost z nevarnimi vplivi sonca.
