Ali vašemu šolarju primanjkuje motivacije?

Ločimo dve vrsti motivacije: zunanjo in notranjo. Prva je tista, ki kot pove že ime, prihaja od zunaj, torej s strani drugih ljudi (v tem primeru s strani staršev in učiteljev). Notranja pa izhaja iz otrokovih lastnih želja in ambicij, da bi dosegel uspeh oziroma usvojil znanje.

Nadalje ločimo še pozitivno in negativno motivacijo. Pozitivna motivacija je na primer ta, da se otrok uči, ker si želi dobiti dobro oceno ali si z dobrim uspehom zagotoviti mesto na želeni srednji šoli ali fakulteti. Negativna motivacija pa ga žene k učenju, ker se boji negativnih posledic neznanja – bodisi slabe ocene bodisi kazni, ki ji morda sledi.

Preberite tudi: Ločitev staršev: ko se otroku (po)ruši svet. Kliknite TUKAJ!

Kako motivirati otroka?

Če menite, da vašemu šolarju primanjkuje motivacije za delo in učenje, je za to morda kriv njegov prenatrpan urnik. Preveč šolskih in zunajšolskih obveznosti mu namreč jemlje tudi veliko časa, ki bi ga sicer namenil hobijem in prijateljem. Otrok potrebuje tako čas za učenje kot tudi čas za igro, hobije in prijatelje, zato mu to omogočite.

Vzrok za to, da vaš otrok ni motiviran za šolo, so morda slabi odnosi z njegovimi sošolci in/ali učitelji. Pogovorite se z njim, če je treba, pa o tem spregovorite tudi z učiteljem na govorilnih urah.

Morda je za odsotnost motivacije pri vašem otroku kriv občutek lastne nevrednosti. Če cenite in spoštujete svojega otroka, se bo cenil in spoštoval tudi sam. Vrednotiti pa ne smete le njegovega šolskega uspeha, temveč tudi in predvsem njegov značaj, talente, samostojnost, občutek za sočloveka itd.

Otrok bo torej najlažje dosegel uspeh, če bo notranje motiviran. Kljub temu pa je pomembna tudi zunanja motivacija, zato je v nekaterih primerih otroka smiselno nagraditi za uspešno opravljeno delo; vendar naj ta nagrada služi kot potrditev, ne pa kot podkupnina.

Nagrada le kot potrditev

Nagrada je lahko za otroka velika motivacija in spodbuda, bodisi za lepo vedenje, poslušnost, pospravljanje bodisi za učenje in prizadevanje za visoke ocene.

Mnogi starši menijo, da otrok ni pametno nagrajevati za nekaj, kar jim bo v življenju tako ali tako koristilo. »Otrok se uči zase,« pogosto slišimo od njih. To seveda drži. Vseeno pa nekateri pri tem pozabljajo, da se večina otrok ne zaveda, kaj ocene dejansko pomenijo oziroma kako jim bo znanje, ki ga pridobivajo v šoli, prišlo prav, ko se bodo želeli vpisati na srednjo šolo ali fakulteto, in kaj vse lahko to spremeni v njihovem življenju. V tem pogledu je nagrada kot motivacija nujna.

Morda je pametno razmisliti o nagradi tudi, če otrok ne doseže zastavljenega cilja. Če je šolar res garal za uspeh, vendar mu kljub vloženemu trudu ni uspelo doseči cilja, si zasluži nagrado vsaj za trud. Razmisliti pa velja tudi o nagrajevanju otrok, ki dosegajo uspehe tako rekoč z levo roko. Takšen otrok ne potrebuje nagrade, temveč nove izzive, za katere je kasneje, ko jih doseže, lahko nagrajen.

Pohvala je vredna največ

Ko razmišljate, kako oziroma s čim nagraditi svojega šolarja za uspeh, mu najprej podarite pohvalo oziroma kompliment. Ne le, da vas ta nič ne stane in je vedno na zalogi, temveč tudi čudežno deluje. Pohvaljen otrok se bo počutil izjemno, čudovito, čutil bo zmagoslavje in ponos, predvsem pa mu bo to vlilo pogum in motivacijo za nove zmage. Poleg tega pa pohval ni nikoli preveč in otroka z njimi nikakor ne morete razvaditi ali celo podkupiti.

Mlajšim otrokom lahko izdelate celo posebno priznanje, na katerega napišete otrokovo ime in priimek ter spodaj zapišete, kaj vse je dosegel (v tem letu, na primer). Priznanje pa potem obesite v njegovi sobi, kjer ga bo imel lahko ves čas na očeh.

Doživetja si bo otrok najbolj zapomnil

Če se vam pohvala ne zdi dovolj »zgovorna« nagrada, podarite otroku doživetje, saj si tega otroci običajno zapomnijo za vedno.

Mlajši otroci bodo navdušeni že, če jih boste odpeljali na sladoled ali tortico ter na otroško igrišče. Starejši (in mlajši) pa se zagotovo ne bodo branili obiska kina (film ali risanko naj seveda izberejo sami), piknika v njihovo čast, izleta na morje, v gore ali v neznano. Lahko pa otroka pošljete tudi na taborjenje, če si tega želi, ali pa ga odpeljete na koncert njegove najljubše glasbene skupine. Možnosti je nešteto, izberite pa tisto, ki najbolj ustreza vašemu otroku in njegovim interesom.

Materialne stvari le izjemoma

Pred nakupom »konkretnih« daril oziroma materialnih stvari si je pametno najprej zastaviti nekaj vprašanj in tudi iskreno odgovoriti nanje.

1. Ali bo darilo res nagrada oziroma spodbuda ali le podkupnina?
Če je odgovor podkupnina, nikar ne podarite takšnega darila, saj boste na ta način otroka le navadili na podkupovanje, on pa bo v zameno za učenje vedno zahteval oziroma pričakoval nagrado. Pomen, da se uči za svojo prihodnost, pa bo tako spregledan.

2. Ali bo darilo otroku všeč?
Če si otrok določene stvari res želi že dolgo časa, bo darilo na mestu. Če niste prepričani, ali mu bo sploh všeč in/ali kako ga bo uporabljal, pa je pametno razmisliti o čem drugem.

3. Kako bo darilo koristilo otroku?
Darilo naj bo pametno, torej primerno otrokovi starosti, njegovim interesom in potrebam, predvsem pa naj bo uporabno in poučno. Torej, če imate namen za darilo podariti še eno računalniško igrico, ki bo otroka prikovala pred zaslon, to verjetno ni najboljša ideja.

4. Koliko naj stane darilo?
Pri tem upoštevajte rek »manj je več« in za darilo nikar ne zapravite celega premoženja, sicer bo otrok sčasoma menil, da je vreden toliko, kolikor je vredno darilo, ki mu ga poklanjate. Glede na to, da živimo v času, ko vedno več družin živi pod pragom revščine, je vredno razmisliti o tem, kaj z dragim darilom sporočate otroku.

Če kljub temu razmišljate o nakupu dražjega darila, na primer kolesa ali mobilnega telefona, pa je morda pametno razmisliti o tem, da bi nekaj denarja za darilo iz svoje žepnine (če jo prejema) prispeval tudi otrok sam. Tako bo spoznal, da kljub trudu ni vedno preprosto dobiti tistega, kar si želimo.

Denar kot odskočna deska

Večina staršev meni, da denar ni primerna nagrada za šolski uspeh, saj s poklanjanjem denarja otroku zgolj sporočamo, da je plačan za svoje delo, kar pa ni res. Šola je obvezna in šolske obveznosti mora šolar vestno izpolnjevati.

Denarja sicer res ni priporočljivo podarjati, razen če znate tovrstno nagrado obrniti otroku v prid. Če boste šolarju podarili denar, se dogovorita, da si bo z njim plačal na primer poletni tabor ali pa novo kolo, ki si ga tako želi. Tako bo denar zagotovo koristno porabil.