Akupunktura: zdravljenje brez stranskih učinkov
Stranskih in neželenih učinkov pri akupunkturi skorajda ni, zato jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča pri številnih obolenjih.
Igle se v kožo zabadajo hitro in z rahlim zasukom. V kožo jih terapevt zabada od dva do osem milimetrov globoko, v koži pa jih pusti od deset do dvajset minut. Učinek delovanja igel lahko okrepi z dodatnim vrtenjem, hlajenjem ali segrevanjem, včasih pa tudi s šibkim električnim tokom. Rdečica ali koprivnica na koži, ki se lahko pri tem razvijeta, sta pozitivni reakciji in nista stranski učinek zabadanja.
Akupunktura je starodavna metoda zdravljenja, ki temelji na zabadanju iglic v akupunkturne točke po telesu. S tem spodbudimo pretok življenjske energije po telesnih meridijanih. Po taoističnem nazoru je bolezen posledica neravnovesja moči jina in janga. Cilj zdravljenja je tako ponovna vzpostavitev harmonije v telesu in uravnovešenje obeh polov. Jang je moška energija, ki predstavlja spremenljivost, aktivnost, jin pa pomeni ženskost, vzdrževanje, pasivnost, mraz, vlago, temo in krčenje. Oboje skupaj tvori harmonično celoto. Ko se poruši ravnovesje, pa pride do težav.
Pretok energije
Akupunktura temelji na vzpostavljanju pravilnega pretoka energije in odpravljanju blokad na tako imenovanih meridijanih, to so medsebojno povezane energetske poti, po katerih se pretakata energiji jin in jang. V človeškem telesu obstaja dvanajst glavnih parnih meridijanov, ki so simetrično porazdeljeni po levi in desni strani telesa in poimenovani po glavnih organih, s katerimi so tesno povezani. Poleg teh pa obstajata še dva posebna neparna meridijana na sprednji in zadnji strani telesa. Energijo jin imajo na primer meridijani pljuč, srca in ledvic, energijo jang pa meridijani debelega črevesa, želodca in »trojnega grelca«. V akupunkturi se uporablja veliko različnih vrst igel. Te se med seboj razlikujejo po dolžini, debelini, predvsem pa po kovinah, iz katerih so izdelane. Tako se na primer zlate igle uporabljajo na poživljajočih točkah, srebrne pa na pomirjajočih točkah. Danes so sicer najpogostejše igle, izdelane iz kirurškega jekla.
Brez stranskih učinkov
Stranskih in neželenih učinkov pri akupunkturi skorajda ni, zato jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča pri številnih obolenjih: boleznih gibal, bolečinskem sindromu, težavah vratne, prsne, ledvene hrbtenice, pri revmatoidnem artritisu, artrozi ramenskega, komolčnega, kolčnega, kolenskega in skočnega sklepa, teniškem komolcu, osteoartritisu, zlasti pri migrenah in glavobolih, alergijah, sinusitisih in rinitisih. Akupunktura pri teh obolenjih lajša bolečine, izboljša gibljivost in zavira vnetje.
Kdaj je akupunktura učinkovita?
- pri migreni in drugih vrstah glavobolov,
- pri alergijah in nahodu različnega izvora,
- pri hujšanju (zmanjša tek, lakoto, daje občutek sitosti, umirjenosti),
- pri motnjah v predelu sečil in motnjah spolnih funkcij,
- pri motnjah menstruacije in motnjah v predelu rodil,
- v obdobju menopavze, pri zdravljenju neplodnosti,
- pri odvajanju od kajenja in drugih odvisnosti,
- pri živčnosti, nespečnosti in nočnem mokrenju,
- za akupunkturni nekirurški lifting obraza,
- za glajenje gub in odstranjevanje por, mozoljev itd.,
- ob pripravi na porod,
- pri bolečini v hrbtenici, sklepih, mišicah,
- pri vnetju živcev,
- po možganski kapi,
- za splošno krepitev imunskega sistema.
