Upadanje števila žuželk je resen problem tudi za vrtnarje
Morebiti ste opazili: ko se peljete po avtocesti, nič več nimate tako umazanega vetrobranskega stekla, kot ste ga imeli zaradi razmazanih žužkov še pred nekaj leti.
Razlog za to je zelo alarmanten – število žuželk v Evropi upada. Kar pa ne pomeni le manj komarjev, ampak tudi manj opraševalcev.
»Strokovnjaki, ki se ukvarjamo z žuželkami, že nekaj let opažamo upadanje številčnosti žuželk v našem okolju. Natančnih znanstvenih meritev nimamo, ker so za to potrebni dolgoletni nizi podatkov z istih lokacij, česar pri nas nihče ne podpira, zato pri nas tega ne spremljamo natančno,« je stanje opisal entomolog in eden od avtorjev razstave Svet žuželk v Domžalah Stane Gomboc. Ocenjuje pa, da je število žuželk upadlo za polovico: »Da so izginile, vemo le pri nekaterih markantnih vrstah, kot so dnevni metulji.«
Le še četrtina nekdanjega števila žuželk v zahodni Evropi
So pa zato zelo natančno število žuželk spremljali v Nemčiji in na Nizozemskem. Od leta 1989 dalje so opazovali število insektov na 60 točno določenih različnih predelih držav ter ugotovili, da je v tem času njihovo število upadlo za 73 odstotkov. Ta podatek bi moral resno odmevati v javnosti, saj je od žuželk odvisna pridelava hrane.
Manj opraševalcev, več škodljivcev
»Žuželke, sploh kožekrilci in metulji, so ključni opraševalci kulturnih rastlin, od katerih je več kot 70 odstotkov žužkocvetnih, torej odvisnih od žuželčjih opraševalcev. Brez njih ni pridelka in tudi zato bi morali problem upadanja številčnosti letečih žuželk zelo resno obravnavati,« je opozoril Rudi Verovnik s Katedre za zoologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in velik poznavalec žuželk, predvsem metuljev.
Problem pa ni le v opraševanju, temveč tudi v škodljivcih, ki bodo imeli manj naravnih sovražnikov in se bodo hitreje širili po nasadih. »Tudi sicer bomo imeli zaradi višanja globalne temperature na Zemlji več težav s škodljivci. Nekatere vrste bodo imele več generacij kot prej in s tem se bo povečala tudi škoda, recimo zaradi smrekovega osmerozobega lubadarja. Pri nas se bodo pojavljale vrste, ki jih prej nismo imeli, ali bodo obstoječe širile areal iz Sredozemlja v notranjost Slovenije,« napoveduje Stane Gomboc.
Najbolj ogroženi metulji
Vzrokov za upad števila žuželk je več, vsi pa so bolj ali manj povezani s človekom. Od tega, da sta se drastično povečala promet in javna razsvetljava, do tega, kako uporabljamo obdelovalno zemljo, naj bo to način obdelave ali pa opuščanje obdelave. »Vsekakor v zadnjem času k temu zelo veliko prispeva globalizacija, zaradi katere je v Evropo zanesenih precej tujerodnih vrst, obenem poceni pridelana hrana ljudi sili k intenzivnejši kmetijski pridelavi, ne glede na dolgoročne posledice upadanja števila in izumiranja vrst žuželk,« opozarja Gomboc.
Rudi Verovnik meni, da so najbolj ogrožene tiste žuželke, ki so najbolj specializirane glede svojega življenjskega prostora: »Med žuželkami so to pri nas gotovo nekatere skupine z vodnimi ličinkami, na primer vrbnice in enodnevnice, ki potrebujejo s kisikom bogate čiste vodotoke. Drugi primer so vodni hrošči, vezani na stoječe kopenske vode, ki so pri nas v zelo slabem stanju. Tudi vrste, vezane na staro kulturno krajino, katerih ključni življenjski prostor so bogato cvetoči negnojeni travniki, so pri nas v hitrem upadanju, bodisi zaradi opuščanja rabe in zaraščanja ali zaradi intenzivnejšega gnojenja, večkratne košnje, baliranja.«
Drastičen upad nočnih metuljev okoli svetilk
Med najbolj ogrožene vrste spadajo tudi metulji, saj so odvisni od tradicionalne kulturne krajine, se pravi od cvetočih travnikov. Teh pa je vse manj. Prav tako je vse manj močvirskih in suhih travnikov, tako da so ogrožene tudi vrste metuljev, ki živijo tam. »Kar nekaj takih vrst je v Sloveniji žal že izumrlo ali pa so na zanesljivi poti, da izginejo. Po pripovedovanju starejših entomologov je številčnost nočnih metuljev na lučeh v strnjenih naseljih v zadnjih 30 letih padla za več kot petdesetkrat,« opozarja Verovnik.
Hoteli za žužke ne pomagajo
V zadnjih letih se je začelo več govoriti o zaščiti čebel in tudi drugih žuželk. Tako so, denimo, tudi na mestnih balkonih postali priljubljeni hoteli za žužke, na vrtovih pa vse več vrtnarjev sadi medonosne rastline in postavlja napajalnike za metulje. Pač v želji, da bi privabili več opraševalcev. Toda ne eno ne drugo po mnenju strokovnjakov ne pripomore kaj veliko k ohranitvi večjega števila žuželk. »S hoteli ohranjamo le malo vrst žuželk, obenem pa tudi te nimajo hrane za prinašanje peloda ali ličink v cevke za svojo zalego, ker te ni več v bližnji okolici. Če kdo seje medonosne in raznolike rastline na vrtu, le ponuja več nektarja nekaterim žuželkam za tisto obdobje,« meni Stane Gomboc, ki je prepričan, da bo število žuželk še naprej upadalo, in to vse dotlej, dokler človek ne bo razumel, da mora z naravo gospodariti sonaravno.
