Kdaj z otroki v kino?

S tem pomembnim korakom ni treba čakati prav dolgo, saj lahko otroka v kino peljete že pri dveh ali treh letih oziroma takoj, ko otrok pokaže zanimanje zanj, vendar je zato toliko več pozornosti treba nameniti izbiri programa oziroma vsebine in kina, ki bo znal poskrbeti za to, da bo malčkom prijetno.

Kratki, animirani, likovno bogati

»Idealno bi bilo, da bi si otroci prvič v kinu ogledali program kratkih animiranih filmov, ki so drugačni od tistih, ki jih gledajo doma, predvsem so slikovno bogatejši,« pravi Petra Slatinšek, vodja programa Kinobalon, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. Takšnih programov je v naših kinematografih za zdaj še bolj malo, zato je toliko bolj pomembno izkoristiti priložnost za ogled, kadar se pojavi. Bodite pozorni predvsem na kinematografe Art Kino mreže Slovenije, v katere je konec septembra prišel prav najmlajšim namenjeni filmski program kratkih animiranih filmov Lisička in druge zgodbe, na Slovensko kinoteko, ki občasno poskrbi za izbor najkakovostnejših filmskih klasik za najmlajše, decembra pa na festival Animateka oziroma njegov otroški in družinski program Slon.

Na večjem zaslonu je vse večje

Veliko platno v zatemnjeni kinodvorani ponuja povsem drugačno, veliko bolj intenzivno izkušnjo kot zaslonček v domači dnevni sobi. Zato je za prvi obisk kina dobro izbrati nežnejše filme s pravljično strukturo ter zgodbe, ki so otrokom blizu in sovpadajo s tem, kako oni sami doživljajo svet, svetuje Slatinškova. Čudovite podobe v kinu še lažje navdušijo, pošasti in temni, napeti trenutki pa so za otroka hitro lahko preveč in ga prestrašijo. Pred ogledom se je zato nujno dobro poučiti o vsebini filma oziroma si ogledati zgolj filme, ki so posebej označeni kot primerni za najmlajše – pa še to je najbolje storiti pri kinematografih oziroma ponudnikih vsebin, ki imajo izkušnje s predvajanjem programov za otroke in jim zato lahko zaupate.

Pogovarjajte se o filmu

Predvsem v zgodnjem otroštvu je ključno, da smo ob gledanju filmov prisotni tudi starši. »Z otrokom se pogovarjajmo o vsebini, likovni podobi filma, zvoku, občutkih. S takšnim pogovorom bo otrok film doživel in razumel bolj poglobljeno. Hkrati pa ga spodbujajmo k izražanju lastnega mnenja, empatiji, kritičnemu dojemanju vsebine,« poudarja koordinatorka vzgojno-izobraževalnega programa Slon Andreja Goetz, ki po projekcijah animiranih filmov pogosto v kinu vodi pogovore z najmlajšimi. »Otroci imajo običajno že med gledanjem veliko vprašanj, ki so staršem najboljše vodilo za nadaljnji pogovor. Vprašanja se pogosto navezujejo na neznane besede, razmere, ki jih želi otrok razrešiti, da bi bolje razumel vsebino. Včasih pa nas presenetijo z bolj lucidnimi, ob katerih spoznamo, da so otroci še kako pozorni in dojemljivi gledalci.«