Lov na glave ameriških serijskih morilcev
David Fincher je z Mindhunterjem ustvaril kriminalno dramo, vredno njegovih filmov.
Če bi danes sestavljali seznam najboljših serij tega leta, bi se nanj zagotovo uvrstil Netflixov Mindhunter. Serija je delo režiserja filmov Sedem, Klub golih pesti in Zodiak, Davida Fincherja, ki je nekaj epizod posnel tudi sam, z njo pa gledalce popelje v svet oziroma glave najbolj znanih ameriških serijskih morilcev.
Fincher je s serijo po svoje ekraniziral knjigo Mindhunter: Inside the FBI’s Elite Serial Crime Unit nekdanjega agenta FBI Johna Douglasa, ki je razčlenjeval vedenje serijskih morilcev, poskušal razvrstiti razloge za njihove zločine in velja za začetnika »profiliranja« serijskih morilcev. Po Douglasu je bil v preteklosti že ustvarjen namišljeni agent FBI Jack Crawford, ki smo ga videli v filmu Ko jagenjčki obmolknejo (igral ga je Scott Glenn), enako pa je z glavnim junakom serije Holdenom Fordom. V Mindhunterju ga igra Jonathan Groff, ki kot član FBI enote za behaviorizem s partnerjem Billom Tenchem potuje po ameriških zaporih in intervjuva najbolj razvpite serijske morilce.
Tako kot Ford je po resnični osebi ustvarjen tudi Bill Tench (Holt McCallany), ki je namišljena različica FBI-agenta Roberta K. Resslerja. Ressler, ki se je behavioristični enoti pridružil v 70. letih prejšnjega stoletja ter z Douglasom lovil in intervjuval serijske morilce, je v 80. letih ustvaril prvo računalniško bazo podatkov o nerešenih zločinih. Poleg tega velja za avtorja termina »serijski« ter skupaj z Douglasom in Dr. Ann Wolbert Burgess za avtorja knjige Sexual Homicide: Patterns and Motives, prelomnega dela o psihologiji serijskih morilcev, ki je bila objavljena leta 1988. Burgessova je sicer tretja članica behavioristične enote, ki se je pozneje posvetila žrtvam spolnih zločinov in še vedno predava v Bostonu, v seriji pa je predstavljena kot Wendy Carr (Anna Torv).
Medtem ko si je Fincher pri glavnih junakih dovolil malce več avtorske svobode, pa je skoraj do popolnosti posnemal resnične serijske morilce. Za vloge je zaradi podobnosti izbiral dokaj neznane igralce, resnični pa so tudi intervjuji, ki jih je mogoče videti v seriji. Katere morilce pa bomo lahko videli v prvi sezoni?
Edmund Kemper
Kemper, ki ga igra Cameron Britton, je prvi serijski morilec, s katerim Tench in Ford v seriji opravita intervju, v njem pa največ pozornosti namenita njegovemu odnosu z mamo, ki je eden od najpogostejših razlogov za rojstvo psihopatov. Nadpovprečno inteligentni Kemper je v 60. in 70. letih umoril deset ljudi, prve žrtve pa so bili njegovi stari starši. Potem je ugrabil in umoril še pet študentk ter srednješolca, njegovo mamo in mamino prijateljico. Trupla je obglavil, nato pa »posilil« odrezane glave. Kemper je še vedno v zaporu, zaslišanju za pogojni izpust pa se je odrekel.
Monte Ralph Rissell
Rissell, ki ga igra Sam Strike, morda ne spada med najbolj znane morilce, a ni nič manj srhljiv. Tudi on svoje zločine, med katerimi so bili posilstva in umori, pripisuje svoji mami, ki ni hotela, da bi živel z njo. Z njimi je začel pri 14 letih, do 19. leta, ko so ga aretirali, pa je posilil 12 žensk in jih pet ubil. Obsojen je bil na štiri dosmrtne zaporne kazni.
Jerry Brudos
Brudos (Happy Anderson), ki je imel fetiš na čevlje s petami, zaradi česar je dobil vzdevek Shoe Fetish Slayer (Klavec s fetišem na čevlje), je ugrabil in umoril štiri ženske, ujeli pa so ga, oblečenega v žensko. Mediji se takrat niso ukvarjali s tem, ali je fetiš sploh povezan z njegovim psihopatskim vedenjem in zločini, ampak so ga takoj ožigosali za bolnika in fetiš morilca. Dosmrtno zaporno kazen je že odslužil, saj je za rešetkami zaradi raka leta 2006 umrl.
Richard Speck
Jack Erdie v vlogi Specka poskrbi za eno najbolj vznemirljivih scen, ko gre izzivanje Forda, ki hoče iz njega izvleči odgovore, predaleč. Morilec, ki svojih dejanj ni obžaloval, smrt žensk pa pripisal temu, da pač ni bila njihova noč, je leta 1966 v stanovanju mučil osem študentk medicine, sedem pa jih je na koncu tudi ubil. Zbežala mu je Cora Amurao, ki mu je odprla vrata. Ko so ga aretirali, ga je prepoznala po tetovaži Born to Raise Hell (rojen, da povzroči pekel), ki jo je imel na roki in je poudarjena tudi v seriji, umrl pa je leta 1991 zaradi srčnega napada.
Darrell Gene Devier
Devier (Adam Zastrow) ni bil serijski morilec, je bil pa morilec, ki ga v seriji pomagata odkriti Tench in Ford. Leta 1979 je ugrabil in posilil 12-letno dekle, nato pa jo je pokončal s skalo, s katero ji je raztreščil glavo. Obsojen je bil na smrtno kazen, z elektriko pa so ga usmrtili leta 1995.
Dennis Rader
Rader, ki je postal pozneje znan pod kratico BTK – Bind, Torture, Kill (zveži, muči, ubij), bo najverjetneje glavni serijski morilec druge sezone Mindhunterja, saj ga v prvi šele spoznavamo, medtem ko spremljamo njegove priprave na morilski pohod kot nekakšne uvodno zaporedje posameznih epizod. Umoril je osem žensk in dva moška; zvezal jih je s plastičnimi vrečami, pasovi, najlonskimi nogavicami in vrvmi. Pisal je pesmi in se oblačil v ženska oblačila. Ko so ga ujeli, je bil obsojen na desetkratno dosmrtno zaporno kazen.
