Trije plakati pred mestom: na film so se usule kritike

V mestu Ebbing mama posiljene in umorjene najstnice išče svojo pravico tako, da s tremi velikimi plakati, ki jih naroči postaviti pred mestom, opozarja policijo na to, da ni naredila ničesar, da bi našla morilca.

Trije zlati globusi in sedem nominacij za oskarje so lepa popotnica za film Trije plakati pred mestom, njegov uspeh pa je izkoristilo tudi mestece Sylva v Severni Karolini, ki nima težav s tem, kar filmu očitajo nekateri, ter je po uspehu filma že začelo opozarjati turiste na lokacije, kjer so snemali posamezne prizore.

Najbolj problematičen rasizem

Kritiki so bili, ko je drama irskega režiserja in scenarista Martina McDonagha, tudi avtorja filmov Morilca na kolektivca in Sedem psihopatov, začela svojo pot po kinih, polni hvalospevov na račun igre Frances McDormand, ki upodablja Mildred, mamo umorjene najstnice, pa tudi Woodyja Harrelsona, ki igra šerifa Willoughbyja, in Sama Rocckwella v vlogi rasističnega policista Dixona. Potem pa so se, čeprav ima film še vedno visoko povprečno oceno tako med kritiki kot med gledalci, ob vseh nagradah in nominacijah začeli pojavljati tudi pomisleki o tem, ali si oskarja res zasluži.

Tragična zgodba, v kateri McDonagh vseeno najde čas za humor, zaradi katerega bi, če bi šel še dlje, lahko spomnil tudi na brata Coen, se ukvarja z občutljivimi temami, tudi rasizmom, obenem pa ponuja sliko malih ameriških mest, ki je po mnenju večine preveč skarikirana, da bi bila kredibilna. Poleg tega pa je Ebbing zaradi zapuščenih ulic in cest, po katerih se vozi in sprehaja le peščica ljudi, videti tako, kot da bi šlo za mesto duhov. Oziroma mesto, v katerem živi ducat ljudi, ki, pa če zagrešijo manjši ali večji zločin, vedno ostanejo brez kazni, Najhujše je, so jezni nekateri, da je na koncu odpuščeno celo rasistu. Potem ko je oskarja za najboljši film lani dobila Mesečina, zelo temnopolti film, bi bilo po mnenju nekaterih zelo narobe, če bi letos oskarja dobil film, ki daje prostor rasizmu, in to brez kritike in v času, ko je rasizem v Ameriki med skrajnimi desničarji spet dobil veter v jadra. Ko se Harrelson v vlogi šerifa pošali na račun tega, zakaj Dixona ni odpustil, češ, »če bi se znebili vsakega policista, ki je rahlo rasističen, bi nam ostali trije in vsi bi sovražili geje«, šala vendarle ni dovolj dober argument, sploh če to reče nekdo, ki naj bi bil pošten in dober človek.

Nevredno Petra Dinklagea 

Je pa marsikoga zmotilo še nekaj na videz precej bolj banalnega, a po drugi strani tudi zelo bolečega za gledanje. Peter Dinklage, zvezda serije Igra prestolov, s katero se je uveljavil kot prvorazredni igralec, je v filmu zaradi scenarija, ki je njegov lik zreduciral zgolj na dejstvo, da je pritlikavec, degradiran in bi takšno vlogo preprosto moral zavrniti. Ni ne izziv, saj od njega bolj ali manj zahteva le to, da požre žalitve na račun svoje pritlikavosti, ne nuja, saj Dinklage nikakor ni eksistenčno ogrožen, da zna igrati, pa je tudi že dokazal.

V nedeljo je film Trije plakati pred mestom prejel tudi nagrado bafta za najboljši film.

Negativnih kritik na račun filma v zadnjih dneh ni manjkalo, pod črto pa bi lahko zapisali besedo neodgovorno, ki jih povzema. Oskarja za najboljši film McDonagh tako najverjetneje ne bo dobil, nikakor pa ga ne bo prejel za režijo, saj v tej kategoriji sploh ni bil nominiran, se pa vsi strinjajo, da je ne glede na nerealistično zgodbo prikaz malega ameriškega mesta in neresnost glede na obravnavano temo, glede na to, da na neki način hoče biti črnohumorna drama, pa tudi pomanjkanje ostrosti humorja, tista, ki si zasluži samo pohvale, Frances McDormand. Igralka, ki sama sicer dobro pozna dober črni humor, saj je že več kot 30 let žena enega od bratov Coen, Joela, je vlogo izpeljala, kot je treba, tisti, ki film zagovarjajo, pa menijo, da komu morda preprosto ni všeč, tako kot marsikomu ni bil všeč muzikal Dežela La La, lanski oskarjevski favorit.

Preberite tudi: Smrt znane igralke nesreča ali umor? Kliknite TUKAJ!