Dokončno: Takšna je prihodnost Ene žlahtne štorije!

Tanjo Dimitrievsko smo pred kratkim še lahko gledali kot Cvetko v Eni žlahtni štoriji, ker se je priljubljena serija končala, pa se bo igralka vrnila k drugim projektom v gledališču – v tekoči sezoni igra v predstavah Vrh ledene gore in Družinski parlament.

»Da želim postati igralka, sem začutila že zelo zgodaj, še preden sem vstopila v šolo,« pripoveduje Tanja. »Že v otroške igrice sem vpletala uprizarjanje mini predstavic. Ko sem se naučila pisati, pa sem hitro začela pisati pravljice. Pisanje in igra me izpolnjujeta in napolnjujeta, tako da si zelo težko predstavljam življenje brez tega. Če že, bi se moje ustvarjanje verjetno razlezlo v kuharijo in izmišljanje receptov, a to ne bi bilo enako zadovoljstvo. Partner se rad šali, ali res moram biti tako hudo ustvarjalna tudi v tistih situacijah v življenju, ko to ni najbolj zaželeno. Ne vem, kje bi to lahko bilo,« se smeje.

Prišel je roman

Ker ima igro tako rada, uživa tako na gledališkem odru kot med snemanjem serije, saj ima vsak tip igre svoje zakonitosti. »Igra v gledališču je zame kontinuiran proces razmišljanja o vlogi, sanjanja o njej in podajanje na pot s soigralci in ekipo – vsaj do določene mere v neznano. Napolnjuje nas skupno ustvarjanje novega življenja. V seriji, po drugi strani, pa se mi zdi najintenzivnejši fokus na trenutek, na čim polnejše vklapljanje in izklapljanje v miselni in čustveni svet, ki ga želim odživeti v času snemanja sekvenc.« V Štoriji ji je bilo še posebej všeč, da si je kakšne stavke lahko izmislila ali prikrojila po svoje, saj je s tem negovala tudi svojo ljubezen do pisanja, ki je od časov pisanja pravljic rasla in se razvijala, dokler ni iz nje nastal roman. Lansko leto je Tanja namreč izdala tudi svoj knjižni prvenec Je mar Erik?, ki ga je navdihnilo njeno duhovno iskanje. »Napisala sem ga predvsem zato, ker me je seansa po metodi Michaela Newtona tako fascinirala, da so se mi med tekom v glavi odvrtele že cele strani, nakar sem končno doumela, da hočem napisati roman. Pisala sem ga v enem kosu, zjutraj sem se prebujala s celimi odlomki, vstala, pisala, šla na tek, kjer so slike in stavki kar plesali okrog mene … Potem sem si vzela eno leto premora, ga zatem en mesec popravljala in nazadnje dopisala zadnje poglavje.« Vendar še ni rekla zadnje besede – že nekaj časa jo na teku zasleduje nov roman in meni, da je samo vprašanje časa, kdaj se mu bo prepustila. 

Ozaveščanje

Duhovnost, ki jo je navdihovala pri pisanju, pa jo spremlja tudi v vsakdanjem življenju. »Čutim jo neposredno povezano s telesom, čustvi in mislimi. To, kar mislimo, se kmalu pokaže tudi na telesu. Telesna drža in način gibanja veliko povesta o človekovih najglobljih strahovih: nečesa nas je strah in potem v življenju večinoma delujemo obrambno, posežemo po neki obrambi, da ne bi občutili največje bolečine. Sčasoma se to prične poznati na naši hoji: morda smo s telesom nagnjeni v desno, morda imamo ukrivljen hrbet v želji, da bi imeli vse pod nadzorom ... Ukvarjanje z duhovnostjo se mi tako zdi ozaveščanje sebe, vedno globlje poznavanje sebe. Ko neko stvar ozavestiš, pa sprožiš zdravljenje in sčasoma ne ponavljaš več obramb, ki ustvarjajo nove in nove negativnosti. To je torej odgovorno ravnanje do sebe in do sveta.« 

Zdravilne serije

Za tiste, ki niso tako duhovno ozaveščeni, pa je lahko morda prav tako zdravilno gledanje serij, kar pojasnjuje tudi navdušenje gledalcev nad Eno žlahtno štorijo. Tanja o priljubljenosti serij pravi naslednje: »Zunanji svet je zelo hiter, kaotičen, hrupen, toksičen, tako da velikokrat ne moremo slišati niti sebe, kaj šele drugega. Nekateri se ukvarjamo z meditacijo, tekom, terapijami, kjer se spuščamo v naše notranje svetove in prebavljamo, kar se nam je zgodilo čez dan. Za tiste, ki tega ne počnejo, pa je najbrž lahko zdravilna tudi TV-serija. Posebej če so stvari pristne – gledalec lahko začuti polnokrvno osebo na ekranu, se lahko do določene mere poistoveti z njo in z gledanjem televizije posredno prebavlja lastne podobne vsebine. Na tak način se prav tako zdravi, skrbi za svojo čustveno higieno. Seveda pa obstaja tudi veliko nekvalitetnih stvari na TV in tiste te po gledanju izpraznijo in otopijo.«

Preberite tudi: Marko Naberšnik osebno, tudi o Tanji Žagar. Kliknite TUKAJ!