Gregor Peternel: Ko zaslišim navijače, kar letim po igrišču!
Klepet s komentatorjem Gregorjem Peternelom in igralcem slovenske rokometne reprezentance Blažem Jancem.
Na Hrvaškem bo od 12. do 28. januarja potekalo evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenska reprezentanca ima malo pred začetkom tekmovanja precej težav s poškodbami, toda cilji ekipe, ki nas je lani razveselila z bronastim odličjem na svetovnem prvenstvu, kljub temu ostajajo visoki.
Da jim bodo na vročih hrvaških tleh zagotovo zelo pomagali slovenski navijači, se strinjata oba naša sogovornika: komentator Gregor Peternel, obenem vodja projekta spremljanja EP na TV Slovenija, in Blaž Janc, eden glavnih nosilcev igre naše reprezentance.
Gregor Peternel
Kaj je za vas največji čar rokometne igre?
Rad jo imam. Všeč mi je, vem, za kaj gre. Bom pa rekel, da se lepota rokometne igre najbolje vidi pri vrhunskih ženskih ekipah. Polfinala in finala velikih tekmovanj na ženskih velikih tekmovanjih so zame ponavadi najlepše rokometne tekme.
Koliko je po vašem mnenju športni novinar oz. komentator (lahko) hkrati tudi navijač? Ivu Milovanoviču, na primer, so po bronu na SP tekle krokodilje solze veselja. Je tudi vaš odziv kdaj tako iskreno čustven?
Lahko, mi je pa v spominu ostal neki tuji komentator, ki se je na neki tekmi pri tem povsem izgubil. Verjetno pod vplivom izkušenj je svoje komentarje uperil proti sodnikom. Sleherno odločitev je komentiral kot zaroto proti svoji reprezentanci in s tem povsem pokvaril prenos. Sicer pa – seveda in prav je, da navijamo za svoje, je pa treba toliko nadzorovati svoja čustva, da ne prirejaš tistega, kar se res dogaja.
Kako ste doživeli bron Slovenije po tisti nori tekmi s Hrvaško na svetovnem prvenstvu?
Izjemno! Tega ne zmore vsak. Mi je pa še bolj ostal v spominu sprejem v Ljubljani, na prvenstvu v Franciji me namreč ni bilo. Ko sem se srečal z igralci, jim čestital, smo se objeli in videl sem res srečne športnike. Na sprejemu sem imel intervju v živo z objokanim Matevžem Skokom, ki je dan po medalji dobil še sina. Izlil je svoja čustva sreče, ki se mu je kopičila v tistih dneh. Med intervjujem sem dojel, da gre za nekaj izjemnega, saj se je razjokal pred kamero, a zaradi hrupa nisem dobro slišal, kaj natančno mi govori, in šele pozneje sem izvedel, kaj je povedal in kaj se mu je zgodilo. Sprva sem mislil, da joče zgolj zaradi medalje.
Je ta uspeh za reprezentanco, ki gre na EP, po vaše spodbuda ali breme? Pričakovanja navijačev so zagotovo večja, poleg tega jih bo na Hrvaškem gotovo še več kot sicer.
Slovenija bo drugi domačin prvenstva, navijačev bo veliko, to bo prednost slovenske reprezentance. To je samo dobro. Breme oz. pritisk je nekaj, s čimer se profesionalni športniki srečujejo vsak dan. Nekateri ga čutijo oz. prenašajo bolje kot drugi. Pritisk si vsak naloži že sam, kajti če si želiš biti najboljši, potem želiš zmagati na vsaki tekmi.
Kakšne so vaše izkušnje z našimi fanti in predvsem s selektorjem Veselinom Vujovićem? Kako pravzaprav poteka ta komunikacija, zlasti v času velikih tekmovanj?
Selektor je za medije izjemno hvaležen sogovornik, saj novinarju vedno da kakšno udarno sporočilo. On je človek za na televizijo, kjer pride do izraza njegova očarljivost. Celo kadar se mu mudi, ko stopi pred kamero, je tvoj, zelo profesionalen in se dobro zaveda, kaj to pomeni. Občudujem ga. Vedno je odličen gost. Zavedam pa se, da je na tekmovanjih čas reprezentance omejen in da je to treba spoštovati.
Kakšne so priprave novinarja na poročanje s prvenstva? Kaj je med samim tekmovanjem za vas najlepše in kaj najbolj stresno?
Vse želim vedeti. Gledalcem želim sporočiti kaj novega. Zanimivo je, da me, kadar se mi zdi, da imam dobra vprašanja za intervju ali zanimive podatke, najbolj »muči«, kako jih bom predstavil gledalcem. Ali mi bo uspelo povedati tako, da se jih bo dotaknilo? Mogoče največ stresa čutim pred odhodom, češ ali mi bo uspelo uresničiti vse, kar sem si zamislil, potem ko sem na prizorišču, pa me tok dogajanja ponese in se ob tem kar sprostim.
Blaž Janc
Kako je igrati za Kielce, kjer poleg vas igrata še dva Slovenca? So se po tisti nori zmagi nad Hrvaško na SP v Franciji odnosi s hrvaškimi soigralci morda malce ohladili?
V Kielcah se počutim res odlično, moram reči, da sem se zdaj, ko je preteklo že pol sezone, dodobra navadil na novo okolje, sistem, soigralce in življenje na Poljskem. Res sem zadovoljen. Gotovo je lažje, saj sta mi pri uvajanju in pri vseh stvareh, ki sem jih potreboval, pomagala tako Uroš (Zorman, op. a.) kot Dean (Bombač, op. a.). Odnosi z nikomer niso bili nikoli sporni – to je pač šport in nikoli ni prišlo do kakšne slabe volje zaradi tega. V klubu smo soigralci in se res dobro razumemo.
Kako je pravzaprav igrati proti soigralcem iz kluba, ki nastopajo za druge reprezentance? Selektor Vujović, na primer, si na EP res ni želel »balkanske« skupine, pa igrate prav v njej.
Odlično je, kajti spoznaš nove ljudi, navade, kulturo. Lepo bo, ko se bom videl s soigralci na prvenstvu in bomo lahko poklepetali. Res je, igramo v balkanski skupini, zato bo zagotovo razpoloženje na vsaki tekmi odlično.
Ko smo že pri selektorju – povejte nam, v čem je skrivnost njegove uspešne motivacije. Iz vas, mislim na vso ekipo, je iztisnil moč, ki je pri slovenskih ekipah dotlej praviloma nismo bili vajeni. Takšnega preobrata, kot se je zgodil s Hrvati, pač ne pomnimo.
Selektor nas res zna spodbuditi, po njegovem govoru smo vsi močno motivirani in pripravljeni za boj. Nekaj posebnega je v njem, in to dobro deluje na nas, kar se pozna na igrišču. Vedno si želi zmagati, to pa prenaša še na nas. Zanj ni pomembno, proti komu igramo, vedno si želi zmagati in vse misli usmeri v zmago, tako da potem še mi verjamemo v to, da nam lahko uspe.
Je bron s SP za vas pred EP dodatna spodbuda ali breme, ker od vas seveda vsi pričakujemo novo medaljo?
Gotovo je lažje napadati medaljo, kot jo braniti. Mislim, da imamo kakovost, znanje, odličnega selektorja, da lahko ponovno pridemo do dobrega rezultata. Ne smemo se zanašati na medaljo, ampak igrati tekmo po tekmo. Medalja nam mora biti samo dodatna spodbuda, ne pa breme.
Slovenskih navijačev bo na Hrvaškem gotovo še več kot drugje. Kakšno razpoloženje pričakujete? Kako na vas osebno vplivajo glasni navijači na tribuni?
Mislim, da si vsi želimo, da bo navijačev čim več in da nas bodo glasno spodbujali, o čemer ne dvomim. Verjamem, da bodo pričarali odlično razpoloženje ter nam dali še dodatni energijo in moč. Na mene osebno vpliva zelo dobro, saj ko zaslišim svoje navijače in vidim slovenske zastave, kar letim po igrišču.
V Sloveniji je bilo navdušenje med SP izjemno. Koliko tega med prvenstvom pride do vas? Kakšna so pravila v naši reprezentanci glede spremljanja medijev, uporabe družbenih omrežij in stikov z novinarji ter drugimi iz zunanjega sveta?
Ja, res je bilo veliko navdušenje. Lahko spremljamo vse, zato smo bili seznanjeni. Najlepše je bilo, ko smo se vrnili domov in vso to navdušenje doživeli. Bilo je nepozabno.
