Zabava

Dotik svetlobe in škandalov

Miha Brun, Vklop, 12.10.2017 18:00:00

Razdvojena Bitola v znamenju filmov: mednarodni filmski festival bratov Manaki

Delite na:
Dotik svetlobe in škandalov

»Kultura ni nekaj, kar je treba stlačili med osmrtnice in male oglase, kultura dela človeka človeškega, skupnost pravo skupnost in ne nazadnje: kultura dela človeštvo človeško. Zato pozivam, da me ne rinete med osmrtnice in male oglase,« je kritično dejal 58-letni največji makedonski filmski režiser Milčo Mančevski (Pred dežjem, Prah, Sence, Matere), ko je iz rok makedonskega ministra za kulturo prejel posebno zlato kamero 300 za prispevek k svetovnemu filmu.

Mančevski, dobitnik zlatega leva za film Pred dežjem v Benetkah leta 1994, nominiranec za tujejezičnega oskarja, je bil kritični pol 38. mednarodnega festivala filmskih snemalcev bratov Manaki, ki se je v soboto končal v Bitoli. Drugi pol pa so bili nad filmskima pionirjema, bratoma Miltonom in Janakijem Manakijem iz Bitole, ki sta na začetku 20. stoletja prva na Balkanu snemala filme s kamero 300, navdušeni tuji gostje, ki pravijo, da se v Makedoniji počutijo odlično.

Tujci navdušeni

Festival je nastal s tretjino manjšim proračunom kot lanski (lani okoli 240.000 evrov), a je predsednik žirije Paul René Roestad, predsednik evropske federacije filmskih snemalcev IMAGO, delil komplimente. Izjemno delo da so opravili Blagoje Kunovski, selektor in direktor festivala, in Gena Teodosievska, umetniška direktorica, ter njuna ekipa. Biti član žirije je bilo zanj garanje, ker je bilo med več kot stotimi filmi v desetih festivalskih programih 13 tekmovalnih, tako da se je žirija počutila kot v muzeju, obkrožena s slikami Rembrandta, Tiziana, Cézanna in Renoirja, ko je morala izbrati najboljše.

Kako težko se je bilo odločiti, dokazuje posebna nagrada za 26-letnega ruskega snemalca Daniila Fomičeva, diplomanta moskovske šole VGIK. Po mnenju žirije je pokazal v sodobni satiri Kak Vitka Chesnok vyoz Lyokhu Shtyrya v dom invalidov režiserja Alexandra Hanta svež pristop, ki ga je dosegel tako, da je mučno rusko podtalje razžaril v svetlih tonih na pravih mestih. Bronasto kamero 300 je dobil makedonski snemalec Dejan Dimeski za film Žaba režiserja Elmirja Jukića. Srebrno kamero 300 je odnesel 68-letni nemški veteran Rainer Klausmann (Z glavo ob zid, Propad) za film Brez razloga, najvišje priznanje pa je dobil 33-letni Madžar Marcel Rév, ki nadaljuje odlično tradicijo madžarskih snemalcev (Kovacs, Zsigmond, Kotlai). V filmu Jupitrova luna o odnosu do beguncev, ki je nastajal že pred begunskim valom, je kompleksno zgodbo prenesel v očarljivo, včasih kar nadrealistično podobo sodobnosti.

Razdvojeni filmarji

V makedonskih filmskih krogih vre, pa tudi občina Bitola, eden od organizatorjev, je bojkotirala festival. Ob 70-letnici ustanovitve Vardar filma, nekoč (državnega) filmskega producenta, so posneli dokumentarec Bil je dober film. Zadeva je bizarna, ker je Društvo makedonskih filmskih delavcev nagradilo podjetje, ki je izdihnilo v devetdesetih prejšnjega stoletja, s posebno plaketo. Makedonski filmarji so že desetletja razdeljeni na protežirance (Kiril Cenevski, Stole Popov) in (navidezne) odrinjence (Branko Gapo, Aco Djurčinov), med katere se prišteva tudi Mančevski, čeprav mu nekateri očitajo, da za svoj film porabi ves denar, ki je v Makedoniji namenjen vsako leto vsem filmom. Makedonci so ostali brez svojega predstavnika za tujejezičnega oskarja, ker je komisija sklenila, da noben prijavljeni film ne ustreza estetskim in narativnim kriterijem. Ostro je reagirala producentka in igralka filma Dan brez imena Labina Mitevska in zahtevala podrobnejše kriterije. Protestiral je tudi Goran Trenčkovski, režiser filma Zlata peterka, in zahteval, naj komisija prekliče odločitev.

Pomoč jeznim filmarjem je javno obljubil tudi 44-letni minister za kulturo Robert Alagjozovski, sicer pisatelj in kritik, ki je večino svojega pisanja včasih namenjal filmom Mančevskega, in napovedal sprejem novega filmskega zakona, ki bo omogočil dobro delovanje filmske dejavnosti in nastajanje kvalitetnih filmov.