Zabava

4,1 milijarde za rokenrol

M. I., Vklop, 19.09.2017 18:00:00

Velik koncertni biznis je igra številk in pričakovanj trga.

Delite na:
4,1 milijarde za rokenrol



Številke v cenah prodanih kart, številu prodanih kart, stroških produkcije in prevoza, številkah stroškov najema prizorišč, številkah promocijskih stroškov, številkah razpoložljivih kapacitet na prizorišču ... In potem je tu ena najpomembnejših začimb uspeha turneje: »mrzlica«, oz. angleško »hype«, tista nevidna sestavina, zaradi katere vstopnice kupijo še tisti, ki se za ogled koncerta odločijo vsaki dve leti. Izbrskali smo sedem »najbogatejših« turnej po bruto prihodku od prodanih kart, kar pa ne pomeni, da gre za najdonosnejše, dejanski dobiček izvajalca in menedžmenta je odvisen od realnih stroškov, a se te številke ljubosumno skrivajo.

Kako smo prišli do številk? Iz javno objavljenih podatkov smo revalorizirane zneske (upoštevali smo inflacijo) preračunali v evre po osrednjem tečaju Banke Slovenije. Jasno je, da turneje v zadnjih petnajstih letih realno generirajo več prihodka kot kadarkoli prej; razloga sta dva, prvi je globalni trg, ki uspešnim izvajalcem omogoča koncertiranje v prej nedostopnih regijah, drugi pa je pritisk na višje cene vstopnic kot posledica slabe prodaje albumov, ki ga absorbira višja kupna moč prebivalstva. Izvajalci, ki prednjačijo med koncertnimi zaslužkarji, so praviloma starejši, z bogatim repertoarjem uspešnic, praviloma brez aktualnih radijskih hitov in z dolgoletno zvesto publiko. Ne trdimo, da gre za najboljše koncerte – praviloma sploh ne, so pa običajno med najimpresivnejšimi. Dovolj ekonomije, poglejmo, komu so poslušalci namenili stotine milijonov evrov za dve uri šova.

U2 – U2 360°
662.185.418 EUR (2009-2011)
Kje je meja za najambicioznejši bend na svetu? S turnejo 360 se je zdelo, da res v absurdnih višavah. U2 so gigantsko predstavo zasnovali na ideji koncepta odra sredi stadiona. V dizajn je šlo leto in pol načrtovanja, zadevo, ki se je je na Bonovo negodovanje hitro prijel vzdevek The Claw (klešče, op. a.), so zgradili v Belgiji. Oder je tehtal norih 500 ton in pred napovedjo turneje je tehnična ekipa preverjala nosilnost stadionov v Los Angelesu, New Yorku, Parizu in Londonu, da se konstrukcija ne bi sesula in pokopala obiskovalcev. Višina 50 metrov, s katero je oder štrlel nad streho večine stadionov, je predstavljala nevarnost zaradi sunkov vetra, tri glavne konstrukcije (eno so peljali v naslednje mesto, na drugi nastopali, tretjo razstavljali) je prevažalo 120 kamionov, premični ekran je sestavljalo več kot milijon koščkov, za postavitev odra pa je izkušena ekipa porabila povprečno tri dni. Ekonomika je bila tvegana, postavitev sredi stadiona je pomenila povečanje kapacitete za 30 odstotkov, a če bi imeli le 50 nastopov, bi to pomenilo več desetmilijonsko luknjo v končni bilanci. Na koncu je bend na ta oder stopil kar 110-krat v razponu dveh let – vsakič pred razprodano prizorišče. U2 360° med feni ni med najbolj priljubljenimi turnejami benda, velja pa za najbolj ekstravagantno in spektakularno. Vse v zvezi s turnejo je bilo ogromno, vključno s famoznim prihodkom, ki ga verjetno še dolgo nobeden ne bo presegel. Niti U2 sami ne.

The Rolling Stones – A Bigger Bang
544.596.791 EUR (2005-2007)
Ne glede na visok izkupiček so Stonesi pred desetletjem s pogostimi turnejami in v osnovi istim repertoarjem zasičili trg in Bigger Bang je prva turneja, na kateri veliko nastopov ni bilo razprodanih. Je pa imenu primerno šlo za impresiven stadionski šov s 25 metrov visokim ekranom in štirimi gubastimi legendami rokenrola pod njim. Seznam predskupin govori dovolj o spoštovanju, ki ga bend uživa: Metallica, Pearl Jam, Alice Cooper, Maroon 5, The Smashing Pumpkins, Nickelback, Christina Aguilera so samo nekateri, ki so nastopili pred njimi. Kljub astronomskemu prihodku si je bend lekcijo vzel k srcu: od takrat nastopajo le sporadično na krajših turnejah in zato lažje ustvarijo »hype«. 16. septembra jih lahko vidite v avstrijskem Spielbergu.

Roger Waters – The Wall
398.295.767 EUR (2010-2013)
Nekdanji kreativni vodja Pink Floydov je z obujeno ekstravaganco svoje bivše zasedbe najvišje uvrščen solist na naši lestvici. Teatralno rock opero The Wall iz kanona svoje bivše skupine je v vsej njeni bohotnosti obudil po dobrem sprejemu turneje, na kateri je izvajal celotni album The Dark Side of the Moon. Avdio-vizualna ekstravaganca je sledila naraciji celotne dvojne plošče, zdaj pa so ji dodali futuristične rešitve: od 3D-projekcij, mehansko vodenih lutk, daljinsko vodenega letala, ki je letelo prek občinstva in eksplodiralo na odru, pa vse do avdiofilskega kvadrofoničnega ozvočenja, ne da bi se ob tem žrtvovala emocionalna komponenta (z)godbe. Turneja se je valila skozi ameriške dvorane, nato evropske, spet ameriške in se na koncu preselila še na stadione (s še večjo produkcijo) – v Buenos Airesu je razprodal kar devet nastopov; po dveh letih ter 219 (!) ponovitvah je turnejo videlo 4,13 milijona ljudi.

AC/DC – Black Ice World Tour
409.182.795 EUR (2008-2010)
Večni šarm avstralske zasedbe leži v vsakič podobnem scenariju: energični rokenrol brez večjih deviacij (ali balad) in šov, med katerim bo zazvonil velikanski zvon (pri Hells Bells), zaplapolali ognjeni zublji (pri Highway to Hell) in zadonele topovske salve (pri For Those About to Rock), a ravno predvidljivost je osrednja privlačnost AC/DC. Bend postreže natančno tisto, kar se od njih pričakuje. Black Ice je bil maraton, prva etapa je šla skozi dvorane, druga, z enako scenografijo, povečano za večja prizorišča, skozi stadione; 167-krat! Kako fizično naporno je to za ne(pre)mlade glasbenike, pove dejstvo, da je fante za turnejo nekaj mesecev pripravljal kondicijski trener znane ekipe formule 1.

U2 – Vertigo
390.367.193 EUR (2005-2006)
Irska zasedba velja za sinonim tehnoloških inovatorjev koncertne produkcije in še sami so turnejo Vertigo označili kot »korak na istem mestu«, saj ni ponudila večjega produkcijskega preskoka glede na prejšnjo karavano. V Ameriki se je mudila v dvoranah in praktično kopirala scenografijo prejšnje turneje Elevation, za preostanek sveta pa so presedlali na stadione in odru dodali veliko LED-zaveso, ki je od blizu delovala kot kup žarnic, obešenih na žico. Z glavnega 60 x 23 metrov velikega odra se je bend lahko sprehodil do dveh mini odrov, a to je bilo, kar se tiče ekstravagance, bolj ali manj vse. Naslednjič so U2 zgradili največji oder in se podali na svojo najambicioznejšo turnejo, ki jih je uvrstila čisto na vrh seznama.

Madonna – Sticky & Sweet tour
384.682.379 EUR (2008-2009)
Madonnini koncerti so zadnja leta močno podvrženi modnim glasbenim smernicam, to ni nostalgični šov največjih hitov, temveč kompleksna plesna predstava. Neusmiljen ritem koncertov in koreografije ponavadi pomeni, da Madonna skoraj polovico repertoarja odpoje na matrico in Sticky & Sweet s svojimi štirimi dejanji velja za njeno najboljšo turnejo od razvpite Blonde Ambition iz leta 1990. Z njo bi se morala 20. avgusta 2009 ustaviti v Ljubljani, a je na koncu obisk odpovedala zaradi slabe predprodaje vstopnic.

Coldplay – A Head Full of Dreams Tour
349.356.011 EUR (2016-2017)
Coldplay ne varčujejo, ko pride do koncertov: že v prvih minutah se vam ob konfetkih in eksplozijah zdi, da prisostvujete finalu Super Bowla, odri pa so kar trije, vsi oviti v živopisen barvni laserski šov, vsak obiskovalec na vhodu prejme brezžično povezano LED-zapestnico (strošek za celotno turnejo znaša 4,3 milijone dolarjev), ki ob prižiganju ustvarja osupljivo atmosfero. A Head Full of Dreams se te tedne znova vali po severnoameriških stadionih, v povprečju vsak večer ustvari 3,52 milijona evrov, od zadnjega seštevka pa je pred njimi še 28 nastopov.