Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Šminka na puškinem kopitu

Šminka na puškinem kopitu

Bernarda Jeklin, Zarja, 19.02.2018 17:30:49

Bedastih domislic je domovina polna.

Delite na:

Ene so mimobežne, majhne, še odmahniti se ti ne da ob njih. Druge so grozovite, neverjetne in malce te je sram, ker si pač del tega okolja. To pot bo govor o enih od najbolj grozovito bedastih idej, kar se jih spominjam zadnje čase, zgodila pa se je pred ne prav veliko dnevi. Poslušajte, natančneje, berite. Tale zadnja, gre za Slovensko vojsko, se pelje takole:

Vsi že nekaj časa vemo, da se Slovenska vojska, ta garant miru in varnosti v Podalpju, manjša. Že v principu je micena, pa še kar naprej skupaj leze kot posušeno grozdje, ki se spreminja v rozine. Menda je slovenskih vojakov zdaj pol manj kot še ne tako davno in treba je nekaj storiti, kajti tudi NATO nas bo sunil v rit, če se bomo s tem še naprej igrali. Kar sicer v bistvu ne bi bila posebna škoda.

Ampak – kaj sploh storiti? Vojaki namreč vse bolj množično odhajajo v druge službe, ker so vojaške plače postale počasi dosti prenizke. Lahko rečemo kar: škandalozno prenizke. Še posebej če jih primerjamo z drugimi NATO vojščaki. Treba bi jih bilo krepko zvišati.

Lepo povedano. Samo, kje vzeti denar za to? Cerar denarja za zvišanje vojaških plač nima. Poleg tega natanko ve: če zviša plače vojakom, bodo pri priči pobesneli policisti in spet zahtevali isto, potem pa sledijo v lepem gosjem redu spet zdravniki, medicinske sestre, javni uslužbenci, učitelji, cariniki in tako naprej, kot v tisti stari pesmici o puljenju repe pod to goro zeleno. To znamo že dolgo na pamet.

In tako se je pred nekaj dnevi, kakšnih deset jih bo, na nacionalki v eni od njenih reprezentančnih informativnih oddaj pojavil predlog, ki je menda priromal z najvišjih mest. »Namesto moških, ki jih vse bolj primanjkuje, bi lahko popolnili vrste Slovenske vojske konec koncev tudi z ženskami. Z vojakinjami,« smo izvedeli.

Ker sem pravkar večerjala, se mi je nevarno zaletelo. Po hrbtu se nisem mogla tolči, ker imam prekratke roke, zato sem se nekoliko ščipala: menda pa nisem prav slišala?

O, sem prav slišala. Kajti štorija o slovenskih vojakinjah, ki bi lahko zlagoma nadomestile slovenske vojake, je trajala še kar nekaj časa in špikerica se je zelo trudila, da bi bilo govorjenje videti čim bolj verodostojno in mobilizacijsko. Domišljija se mi je pri priči strgala s ketne in jo ubrala svojo normalno pot.

Za začetek bi lahko nove slovenske vojakinje stacionirali v Piranu in bi nam varovale schengensko mejo in slovenske ribiče ter odganjale savudrijske ribiče in hrvaške vojake. Oponašale bi s puškami opasane (saj se reče prav, ne, ali si opasan morda samo s pištolo?) morske sirene in bi zbujale med hrvatarijo strah in grozo; za to nalogo bi lahko porabili bolj grde vojakinje, če ne, bi utegnil biti učinek ravno nasproten. Začetnice v bitkah bi veljalo izuriti tudi v povsem novih vojaških veščinah. Tu so na voljo urnebesno cviljenje, praskanje, brcanje v jajca, grizenje, vpitje na pomoč, na pomooooč in podobno. Ker bi se zagotovo tudi manj streljalo, saj se ženske, znano, bojijo prehudega pokanja, bi bilo seveda precej prihranka pri strelivu. Ne pozabiti, da so naše ženske že zgodovinsko tudi povsem navajene, da dobijo manj plače kot moški, tako da bi si vojska finančno zagotovo že iz tega naslova blagodejno opomogla.

Ampak zajebancijo na stran. Ideja z ženskami namesto moških v vojski je že sama po sebi tako absurdno bebava, da sploh nima smisla pojasnjevati, zakaj. Recimo le: ne le ženske, vsa ženska živa bitja tega planeta so tu zato, da življenja dajejo in ohranjajo, ne jemljejo, in s tem polemiko o tej mega ideji z moje strani zaključujem.

Zadnjič mi je šel precej do srca prispevek s POP TV o čredi napol divjih konj na Krasu. Od nikoder niso, počasi so se nabrali skupaj z vseh koncev in vetrov in naglo se množijo. Imajo tudi nekakšnega prostovoljnega pastirja. Malo čudaškega, čeprav strašansko dobronamernega možaka srednjih let, nekakšnega divjega moža, ki je očitno sklenil posvetiti življenje tem ogroženim belim živim bitjem, morda imajo precej od daleč kaj opraviti tudi z lipicanci. Pase jih, skrbi zanje in zato včasih pri okoliških kmetih zmanjka tudi kakšna bala ali vsaj naročje sena. Pozimi bi lahko, če ne bi bilo pastirja, pomrli od lakote. Zdajle so že takšni časi. Ljudje jih, jasno, ne marajo.

Posebej nevarno je to, da se bodo kmalu preveč namnožili: njihovo število res naglo narašča. Naj jih oblast kar postreli?

Imam idejo za POP. Naj tam, kjer so dostikrat res domiselni in so jih tudi odkrili, organizirajo še akcijo na to temo. Tako, kot smo jo z velikanskim uspehom že zdavnaj pri človeških revežih. V mislih imam nekakšno konjsko botrstvo. Zdi se mi, da bi med slovenskimi ljubitelji živali, ki jih ni malo, in še posebej med ljubitelji konj, teh plemenitih živali, lahko z nekaj truda in bombastične TV-reklame, kar izvrstno obvladajo, razmeroma zlahka našli nekaj deset ljubiteljev konj, ki bi na takšno simbolično botrstvo zlahka in z veseljem pristali. Izbrali bi »svojega« konja in prispevali nekaj soldov za seno in še kak drobiž za veterinarja ter naredili dobro delo za naravo in za Slovenijo.

To bi bil hkrati simbolični odkup od neverjetne, nepojmljive šlamastike, s katero se slovenska država razkazuje vseh šestindvajset ali kolikor že let pred domačo in tujo javnostjo s sramoto, ki se ji pravi Kobilarna Lipica. Nobena, ampak čisto nobena slovenska vlada doslej ni znala rešiti tega usranega problema. Kar počno s kobilarno ves ta čas iz Ljubljane, je prava grozljivka. In če ne znamo porihtati in usposobiti ene same slovenske kobilarne, je jasno, da ne moremo vsaj za silo usposobiti tudi slovenske države. Slovenska država je parafraza, simbol njene Kobilarne Lipica.