Kolumna
Pohlepni, pokvarjeni in (super)bogati

Pohlepni, pokvarjeni in (super)bogati

Branko Kastelic, Zvezde, 22.11.2017 19:01:49

Ste omenjeni v kakšnem od tako imenovanih rajskih dokumentov, o katerih je te dni veliko medijskega hrupa za … nič, ker se, ko se bo polegel, spet ne bo spremenilo nič?

Delite na:

Če ste omenjeni v rajskih dokumentih, vem, da ste pohlepni in pokvarjeni, čeprav vas ne poznam. 13,4 milijone teh dokumentov ponujajo gore dokazov o tem, zakaj so (super)bogati vse bolj bogati, kar so zaradi treh razlogov: ker že imajo denar, ker so pohlepni in bi ga radi imeli še več in ker so pokvarjeni.

Rajski dokumenti so nekakšno nadaljevanje panamskih dokumentov, ki so razkrili, kako (super)bogati in korporacije skrivajo denar (od 23 do 32 tisoč milijard dolarjev) v številnih, večinoma otoških davčnih oazah, katerih večina je britanskih. Rajski dokumenti razkrivajo, kako se izogibajo plačevanju davka in kako del skritega denarja prek davčnih oaz vsepovsod vlagajo, ne da bi plačevali davek na dobiček. Vsi omenjeni v teh dokumentih, pa tudi vsi, ki jih razlagajo, trdijo, da ne počnejo ničesar nezakonitega. To je v večini primerov verjetno celo res. V središču rajskih dokumentov je bermudska odvetniška družba Appleby, ki (super)bogatim že desetletja pomaga, da se agresivno izogibajo plačevanju davkov. Kako? Njenih blizu petsto dragih odvetnikov – »izvedencev« za izkoriščanje lukenj v davčnih zakonodajah držav njihovih strank tem pomaga pri ustanovitvi zapletenih slamnatih podjetniških struktur s sedeži v otoških davčnih oazah, kot so Kajmanski otoki, Britanski deviški otoki in prav tako britanski otoki Man, Jersey in Guernsey. Ko njihovo premoženje, kot so razkošni domovi, letala, jahte in tako imenovani skrbniški skladi, postanejo last slamnatih družb in podjetij, registriranih v davčnih oazah, lahko vanje prelivajo in iz njih odlivajo tudi denar. Dodatna »lepota« tega zakonitega, a nemoralnega početja je, da ta podjetja vlagajo njihov denar vsepovsod, tudi v njihovih državah. Ker v davčnih oazah ni korporacijskega davka, je ves njihov dobiček neobdavčen. Doma številni od njih živijo od posojil (svojih) slamnatih podjetij, ki jih nikoli ne vrnejo.

Rajski dokumenti so, kot pred njimi panamski, sprožili ne samo mednarodno ogorčenje nad korporacijami in (super)bogatimi, ki se izogibajo plačevanju davkov (samo v Britaniji naj bi davčno blagajno prikrajšali za 32 milijard funtov na leto), temveč tudi mednarodni pritisk na Britanijo, naj ukrepa proti mreži britanskih davčnih oaz, ki jim to omogočajo. Nisem optimist, dokler bo na oblasti konservativna stranka, ki je tako rekoč v službi (super)bogatih in korporacij. Verjetno najboljši dokaz za to je največji donator konservativcev in njihov nekdanji podpredsednik lord Ashcroft, ki je v davčnih oazah skril okoli 450 milijonov funtov. Po »rajskih dokumentih« je med letoma 2000 in 2010 iz skrbniškega sklada na Bermudi v Britanijo, kjer ni stalno prijavljen, prejel 150 milijonov funtov, za katere ni plačal niti penija davka. Med najbolj znanimi britanskimi »grešniki« v rajskih dokumentih je celo kraljica, ki je nihče osebno ne krivi za to. Z upravljanjem njenega pol milijarde funtov vrednega osebnega premoženja se ukvarja svet Lancasterskega vojvodstva, njenega orjaškega posestva, ki ga imenuje vlada. Ravno ta svet je okoli deset njenih milijonov vložil v družbe v otoških davčnih oazah, te pa vsepovsod. Najbolj sporna odločitev je bila naložba njenega denarja v britansko družbo Brighthouse. Ta je z oderuškimi posojilnimi obrestmi, ki so bile 99,9 odstotka, po finančni krizi leta 2008 številne britanske posameznike in družine, ki so bili v težavah, spravila v še večje težave.

Rajski dokumenti razkrivajo verjetno največji davčni škandal v zgodovini. Največji škandal je seveda to, da konservativna vlada že vrsto let govori, da bo ukrepala proti davčnim oazam, pa ne naredi čisto nič. Ker ne more ukrepati proti interesom svojih (super)bogatih »varovancev«, ki jih bo po brexitu še lažje »varovala«.