GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Kolumna
Govorica srca je nema

Govorica srca je nema

Lucija Mulej Mlakar, Bodi Zdrava, 09.10.2017 00:00:00

Da je v medosebnih odnosih besedni boj nekaj vsakdanjega, ničkolikokrat izpovedanega, malodane izpetega, vemo iz opazovanj, lastnega izkustva in napak.

Delite na:

Da s tišino odgovorimo in z molkom udarimo, prepoznavamo v igrah, tragedijah in scenarijih, za katere se odločamo. Zanimivo je opazovati, kako ljudje navzočo kuliso, ob odsotnosti zvoka, uporabljajo pri svojih odločitvah, kje in kako bodo delovali z drugimi ljudmi.

Zapiram vrata

Zelo pogost način je zapiranje vrat. Nekje nekaj ne uspe, bolečina je prevelika, zato vrata zapiramo, saj ne zmoremo nositi energijske in čustvene teže dogodka. To še posebno velja za ljudi, ki so utrpeli travme kolektivnih napadov (vojne), zlorabe ter psihično ali spolno nasilje. Sama lingvistična kompetenca kot sposobnost kreacije jezikovnih prvin se pri ljudeh, ki so pod hudim stresom ali travmo, močno zmanjša. Strokovnjaki bodisi po besednih lapsusih bodisi mimiki in nebesednih kodih lahko dokaj hitro zaznajo, v kakšnem stanju je posameznik tako statusno, stvarno, bolezensko kot osebnostno.

Restriktivni jezikovni kod, nekdaj značilen za ljudi družbenega dna, dandanes najdemo vsepovsod. S profanacijo in množično kulturo se posebnosti izgubljajo, kar velja tako za jezikovne prvine kot splošno omiko. Ta oblika komunikacije je jedrnata, ne pušča možnosti (je totalna) in je pogosto agresivna. Izčrpen ali strokovno domišljen jezikovni kod, ki je nekdaj pripadal izobraženstvu in vsem, ki so prek besed umetelno dvigovali svoj položaj, dandanes izumira. Tudi tisti, ki nekaj veljajo, pozabljajo na lepoto in ton govorice, pa naj bodo to govorec, pisatelj, komunikator ali udeleženec, ki argumentira v naključnem pogovoru.

Odpiram vrata

Bolj izkušeni vedo, katera vrata je modro zapreti, katerih pa nikoli ne odpreti, zato ne skrbijo, ko se silnice premestijo in ljudje odidejo. Če se učimo in imamo v srcu lep odnos do stvarstva in znamo ločevati zrnje od plev, začnemo srečevati vse boljše ljudi. Ki so odprti, v svojem poslanstvu predani in širokosrčni, ki ne manipulirajo z zvoki, tišino in molkom, le preprosto povedo, kaj se jim zdi prav in kaj ne.

To je pravzaprav definicija profesionalnosti, torej zdravorazumska iskrenost, ki ni primitivna, puhloglava in preobremenjena sama s seboj. K vsemu spada še zrelost: zreli je hvaležen mojstru, ki pove, kje je potrebna izboljšava.

Irish capuccino in negro bonboni

Verjetno je najlepša govorica tista, ki jo izreče srce, ki žari iz oči in seva v prostor. Mnogo je definicij karizme, a tista, ki zaobjame lepoto srca, je vselej zmagovalna.

Tale odstavek je posvečen moji prijateljici Jasmini. Pred kratkim jo je nagovoril prijatelj z družbenega omrežja in jo prijazno prosil za »irish capuccino in negro bonbone«. Jasmina se je ravno vozila po Sloveniji in je na pametnem telefonu prebrala prošnjo. Ker je srčna, je začutila, da te prošnje ne sme prezreti. Profil osebe ni bil jasen, a jezik tega gospoda, poimenujmo ga Srce, je bil blag, proseč in nevsiljiv. Jasmina si ni mogla pomagati in je odgovorila. Skupaj s prijatelji in družino so se odpravili v trgovino po želeno in se odpeljali v odročni del Slovenije na naslov Srca. Gospod ni pričakoval Jasmininega odziva, in ko so se srečali v eni od bolnišnic za kronične bolnike, ki so osamljeni in zapuščeni, je lepota srca zajela vse prisotne. Tudi mene, ko mi je Jasmina povedala to neverjetno zgodbo, in vse, s katerimi sem jo nato delila.

Besede so odveč. Srce govori v tišini. Jasmina gospoda prej ni poznala, on pa niti ni verjel, da bi resnično lahko kdo prišel. Pa je. Prišla je Jasmina.

Sofisticiranost besede in lepota tišine

V tišini ljubezni besede vrejo, so vroče, žive, lepe in večne. Zato nas ganejo napevi, zimzelene melodije, ki ogrejejo dušo, poživijo spomin in okrepijo vero. Opogumi nas poezija, navdihne nas moč ljudi, ki verjamejo v cilje in jih dosežejo. Veliko izrednega je med nami, mnogo velikih bojev, ki jih presegajo mali ljudje, ki nimajo moči in vpliva. Lepota vseh src, ki se odprejo melodiji dobrega, je večna – to je tista govorica, ki preseže tišino in ustvari mir, ki se trajno zapiše v spomin.