Dobri človek leta 2017 je Marija Antolin
Komisija in bralci revije Ženska so v četrtek izbrali letošnje dobrotnike, darovalce, izjemne osebnosti in dobrega človeka.
Za nami je štiriindvajseta akcija Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljamo humanitarno delovanje posameznikov, skupin in podjetij na različnih področjih. Vse letošnje predloge smo predstavili v novembrski prilogi revije Ženska. Komisija in bralci so do 12.decembra 2017 glasovali za izbor letošnjih dobrotnice/ka, darovalke/ca, izjemne osebnosti in dobrega človeka.
Na četrtkovi zaključni prireditvi v Narodni galeriji, smo vsem predstavljenim in izbranim ljudem odprtih rok podelili zahvalne listine, prvim štirim pa še srebrne priponke ptice v letu, ki je posnetek ptice v letu iz 5. stoletja, najdene v Ajdni nad Potoki, in je z dovoljenjem Gorenjskega muzeja, ki hrani original, tudi zaščitni znak akcije Ljudje odprtih rok.
Člani posebne komisije (Mojca Senčar, Jure Sešek, Zmaga Grah, Aleksandra Blaznik Klinar, Neva Železnik, Marta Krpič) so glasovali in izbrali:
● Dobrotniki 2017 so: trenerji in prostovoljci Centra športnikov brez meja Vidim cilj iz Ljubljane.
● Darovalci 2017 so: prostovoljci Humanitarnega zavoda Pod strehco iz Ljubljane.
● Izjemna osebnost 2017 je: Darja Lovšin iz Ljubljane.
● S poslanimi glasovnicami pa so bralci revije Ženska izbrali dobrega človeka 2017: Marijo Antolin iz Odrancev.
Na dogodku, ki ga je povezovala Ida Baš, so se s čutnimi interpretacijami predstavili člani Vokalno-instrumentalne skupine SŠGT Celje.
Ni ji težko dati, če ima
Marija Antolin iz Odrancev, ki so jo bralci revije Ženska izbrali za dobrega človeka leta 2017, je v otroštvu in najstništvu živela v hudem pomanjkanju, zato zdaj, ko lahko, rada pomaga drugim, ki se znajdejo v stiski. Z možem sta od mladih let do upokojitve živela in delala v Nemčiji in bila soustanovitelja društva Lipa v Münchnu. Skrbeli so za varovanje slovenske kulturne dediščine ter gojili spoštovanje in ljubezen do domovine in do nemških gostiteljev. Čeprav v pokoju, Marica ne more sedeti križem rok. Ob skrbi za bolnega moža in dom ima še vedno dovolj energije, zato je kmalu po vrnitvi v Odrance postala pridružena članica Društva onkoloških bolnikov – Skupine za samopomoč bolnikov z rakom Murska Sobota. Je zelo dejavna in pri delu skupine pomaga s prevozi, pri pripravi stojnice za Rožnati oktober, izdelavi daril za predavatelje … Je tudi članica Društva kmečkih žena Odranci ter KUD-a Odranci in tudi tam pogosto priskoči na pomoč s prevozi in pri organizaciji različnih društvenih dejavnosti. Hitro opazi, če nekdo potrebuje pomoč, in se takoj odzove. Zbira oblačila za socialno šibke, sama pa podarja tudi hrano Romom in včasih tudi denar. Ni ji težko dati, če ima, in ko vidi, da je koga osrečila, je tudi sama srečna.
Za slepe in slabovidne otroke
Ustanovitelj centra športnikov brez meja Vidim cilj iz Ljubljane, ki je prejel naziv dobrotniki leta 2017, je Alen Kobilica, ki je kljub slepoti odličen športnik, v svetovnem vrhu v paratriatlonu. Njegov namen je spodbujanje slepih in slabovidnih otrok k telesni dejavnosti, pa tudi k resnim treningom, da bi dobili še kakšnega vrhunskega tekmovalca. V Centru pridobijo samozavest, izboljšajo samopodobo, naučijo se vztrajnosti, pridobijo moralna in etična načela in še mnogo drugih vrednot. Eden od ciljev je, da ti otroci postanejo soustvarjalci družbe in ne njeno breme. Če so slepi in ne vidijo v konvencionalnem pomenu besede, še ne pomeni, da ne morejo videti in uresničevati svojih ciljev. Poleg Alena in Grega Nahtigala je duša centra trenerka Dragana Sterdjević, nekdanja plavalka in licencirana za delo z otroki s posebnimi potrebami. Starši, ki so bili prej večinoma prepuščeni sami sebi, so pomirjeni in hvaležni, ko vidijo, da so otroci v varnih rokah in kako radi prihajajo na vadbo, se povezujejo, podpirajo in uživajo v trenutkih, ki so jim dani. Počutijo se popolnoma sprejete in razumljene, ne ukvarjajo se s svojimi pomanjkljivostmi, ampak lahko pokažejo, kakšni so in kaj vse zmorejo.
Darja Lovšin premika meje v boji proti epidemiji 21. stoletja
Izjemna osebnost 2017 Darja Lovšin iz Ljubljane že več kot dvajset let premika meje v boju proti epidemiji 21. stoletja – diabetesu. Leta 1995 je začela izdajati revijo Dita, je avtorica kar nekaj kuharskih knjig za diabetike in soustanoviteljica zavoda Diabetes, ki slovensko javnost ozavešča o tej tihi bolezni in njenih usodnih posledicah ter o tem, kako jo lahko ustavimo ali vsaj zmanjšamo njeno breme. Leta 2008 je dala pobudo za nacionalno konferenco Spremenimo diabetes, ki so se je udeležili strokovnjaki z različnih področij iz Slovenije in tujine ter problematiko te bolezni prvič obravnavali interdisciplinarno. Na konferenci so zahtevali nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni, ki smo ga dobili leta 2010. Leta 2012 pa je pod njenim vodstvom zavod Diabetes začel s kampanjo Bodi odličnjak, ki je ključen akter pri izobraževanju in ozaveščanju slovenske javnosti o sladkorni bolezni tipa 2: o dejavnikih tveganja, kako obvladovati diabetes, o novostih pri zdravljenju, kako zmanjšati zaplete ... Zaradi kampanje skoraj ni Slovenca, ki ne bi vedel, kaj pomeni sladkorna bolezen tipa 2, s primeri dobrih praks posameznikov – ambasadorjev – pa dajejo upanje in pogum bolnikom, da se z diabetesom odločno spoprimejo in ponovno kakovostno zaživijo.
Darovalci 2017: prostovoljci Humanitarnega zavoda Pod strehco
Humanitarni zavod Pod strehco iz Ljubljane je ustanovilo več humanitarnih organizacij in temelji na prostovoljstvu. V kuhinji vsak dan dela 15 do 20 prostovoljcev, okoli 150 humanitarnih organizacij in posameznikov pa sodeluje pri pobiranju in razdeljevanju donirane hrane. Tudi Zvonko Belič, direktor zavoda, funkcijo opravlja prostovoljno. Osnovni cilj zavoda je ponuditi topel obrok ljudem, ki si ga sicer težko privoščijo. V zavodu pa se tisti, ki se v družbi ne znajdejo najboljše, naučijo socialnih veščin, dobijo nova znanja in priložnost za svetlejšo prihodnost. Zavod je tudi koordinator projekta donirane hrane, ki ostane neprodana v večjih trgovskih centrih na območju Ljubljane. Prostovoljci jo vsak večer poberejo s svojimi avtomobili in na svoje stroške, pregledajo, kaj lahko porabijo v ljudski kuhinji, drugo pa takoj dostavijo drugim uporabnikom. Na leto tako razdelijo približno 200 ton hrane, v ljudski kuhinji pa vsak dan skuhajo približno dvesto socialnih obrokov. Da bi tudi ljudje po drugih krajih imeli možnost toplih obrokov, so si zamislili projekt Srčnih kuhinj. Po vsej Sloveniji pridobivajo gostince, da ponudijo gostom meni, od katerega gre del sredstev v sklad socialnih obrokov. Vse prostovoljce odlikuje tudi to, da poprimejo za vsakršno delo in so vedno pripravljeni na akcijo.
Preberite tudi: Dokončno: Takšna je prihodnost Ene žlahtne štorije. Kliknite TUKAJ!
