Navade, ki vodijo v depresijo
Na videz povsem nedolžne vsakodnevne navade lahko škodujejo vašemu duševnemu zdravju.
Povsem razumljivo je, da smo slabe volje, depresivni ali nas muči tesnoba, kadar se v življenju spoprimemo s stresnimi preizkušnjami. Ko nam kdo umre, se razidemo s partnerjem, izgubimo službo, se spremo s sorodnikom in podobno. Nekoliko težje je naše slabo duševno počutje razumeti, kadar se nam zdi, da nas v življenju ne obdaja nič, zaradi česar bi se morali počutiti tako.
Kadar se vam zdi, da se v življenju duševno slabo počutite povsem brez tehtnega razloga, se zavedajte, da to ni res. Razlog za vaše oslabljeno duševno zdravje prav gotovo obstaja, morda ga samo vi na prvi pogled ne prepoznate, ali pa se celo skriva v povsem banalnih stvareh, na katere niti ne pomislite. Na videz povsem nedolžne vsakodnevne navade lahko škodujejo vašemu duševnemu zdravju, ne da bi se tega sploh zavedali, zato se lahko dogaja, da ste ves čas depresivni, brezvoljni in nesrečni, čeprav morda sploh nimate razloga za to in v vašem življenju vse teče kot po maslu. In katere so te navade, ki močno ogrožajo vaše duševno zdravje?
Ne držite se pokonci
Sliši se neverjetno, a je res, naša drža lahko vpliva na naše počutje, kažejo izsledki študije, objavljene v zborniku Journal of Behavior Therapy and Experimental Psychiatry. Tisti, ki jim je bilo v študiji naročeno, naj hodijo sključeno, brez pretiranega gibanja rok, so čez dan izkusili več slabe volje od tistih, ki so hodili pokončno in bolj poskočno. Prav tako so tisti sključeni hodci od dneva odnesli pretirano negativne spomine, medtem ko so pokončni hodci ostali bolj pozitivni.
Fotografirate čisto vse
V dobi Instagrama, Snapchata in Facebooka si seveda ne znamo predstavljati dneva brez enega samega fotografskega trenutka, a vendarle študije kažejo, da lahko postanemo precej depresivni, če življenje živimo pretežno skozi fotografski objektiv. Kadar namreč nekaj fotografiramo, si pozneje, ko te fotografije gledamo, težje v spomin prikličemo fotografiran trenutek v nasprotju s takrat, ko trenutek preprosto doživljamo in se nam v spomin vtisne tak, kot je, brez tančice fotografskega objektiva. Če trenutke torej dejansko doživljamo, ne zgolj fotografiramo, bomo od njih odnesli več pozitivnih izkušenj in spominov, ki bodo pozitivno koristili tudi pozneje v težkih depresivnih časih. Fotografiranje pa dejansko življenje oropa te čarobnosti.
Ne telovadite
Obširna študija, ki je spremljala enajst tisoč posameznikov, rojenih leta 1958, vse do njihovega petdesetega leta, je pokazala povezavo med simptomi depresije in pomanjkanjem telesne aktivnosti. Ljudje, ki so se gibali vsaj trikrat na teden, so z vsako telesno aktivnostjo tveganje za depresijo zmanjšali za šest odstotkov.
Ste v strupenem razmerju
Mnogo psihologov pripoveduje o ljudeh, ki jih muči tesnobnost ali depresija, ki je ne znajo pripisati ničemur, a se sčasoma prek terapij izkaže, da njihova duševna stiska izhaja iz neugodnega razmerja, v katerem vztrajajo, ne vedoč, da je strupeno. Partnerji v takšnih razmerjih nam dajejo občutek nesposobnosti, nezadostnosti in sebičnosti, kar močno načne našo samozavest, a se pogosto tega niti ne zavedamo, ker bodisi težave nočemo priznati, ker nočemo ostati sami ali pa smo pod vtisom stereotipov o spolnih vlogah prepričani, da je naš odnos povsem normalen.
Življenje jemljete preresno
Vaš dan je navadno toliko slab, kolikor mu dovolite. Če pustite, da vas vsaka, še tako drobna malenkost spravi iz tira in v slabo voljo, potem je to znak, da morate življenje jemati bolj lahkotno in vsaj malenkostim ne pustiti, da iz vas naredijo negativne ljudi. Če se na poti v službo spotaknete, se temu raje nasmehnite, kot pa da vam je zaradi tega še ves dan nerodno in ste slabe volje. V resnici sploh ne gre za pomembno stvar, ki bi vam morala uničiti cel dan (ali celo več) vašega življenja.
Ne spite (dovolj)
Spanje je sveta stvar. To smo v tej reviji že velikokrat poudarili in verjetno še velikokrat bomo. Spanec pozdravi marsikaj. Tako naše telo kot našo dušo. Predvsem pa je pomemben za normalno delovanje tako fizičnega kot mentalnega telesa. Če nam primanjkuje spanja, naši možgani delujejo, kot bi bili pijani, hkrati pa se pojavijo tudi znaki depresivnosti in brezvoljnosti. Če pomanjkanje spanca postane kronično, pa lahko to močno vpliva na naše duševno zdravje.
Nikoli niste sami
Za nekatere ljudi je to najhujši občutek na svetu – biti sam. A biti sam ne pomeni biti osamljen. Pomeni imeti čas zase in resnično biti to, kar sem, pa čeprav samo za deset minut v dnevu, ko sedim ob kavi in prebiram najljubšo revijo. Kadar nimamo dovolj čase zase in za biti samosvoji, se začne v nas naseljevati depresija, zato je pomembno, da si redno vzamemo čas, ki je namenjen samo nam.
Premalo se pogovarjate
Tu smo morda ženske na boljšem, a vendarle so sodobni časi iz vseh nas naredili veliko manj zgovorne ljudi. To pa zato, ker vse več časa namenimo pošiljanju SMS-sporočil, elektronskih sporočil, klepetu in podobnim navideznim oblikam komunikacije, vse manj pa se dejansko pogovarjamo. Po telefonu ali iz oči v oči. Čeprav tudi pri teh oblikah komuniciranja na neki način komuniciramo, pa smo v teh primerih prikrajšani za resnično čustveno izkušnjo, ki smo je deležni, kadar se z nekom v živo pogovorimo in so pri komunikaciji prisotni še vsi drugi dejavniki neverbalne komunikacije. Pogovori v živo sprožajo čustvene odzive in angažiranost, kar nam daje veliko večjo povezanost z ljudmi. Komunikacija prek medijev pa nam razen gore podatkov ne da ničesar več od občutka osamljenosti med tisoči in več »prijatelji«.
Ne znate živeti brez telefona
Ali drugih sodobnih elektronskih naprav. Če smo ves čas na telefonu, smo ves čas čezmerno stimulirani. Kadar telefon odložimo, se nas zato poloti občutek dolgočasja, ker je resnično življenje nekoliko počasnejše, a zato toliko bolj bogato. Nenehna odvisnost od čezmerne stimulacije lahko hitro pripelje do občutka brezvoljnosti in depresije, kadar nismo stimulirani, prav tako pa nas oropa še kako pomembnega časa zase.
Opravljate več stvari hkrati
Saj veste, kosilo jeste pred službenim računalnikom, med večernim filmom brskate po internetu, hkrati se v klepetalnici pogovarjate z več ljudmi hkrati … Čeprav imate morda občutek, da ste tako veliko bolj učinkoviti, se v resnici motite. Že res, da postorite več stvari hkrati, a nobene od njih zares stoodstotno učinkovito, zaradi česar se sčasoma, ko odkrijete napake in pomanjkljivosti, počutite nezadostne, neučinkovite in nesposobne, kar pa seveda rado vodi v depresijo. Ker se nobeni stvari ali osebi res popolnoma ne posvetite, imate prav tako lahko občutek, da v ničemer zares ne uživate in nimate nobenih pravih prijateljev. Bodite počasni, temeljiti in predvsem počnite samo eno stvar naenkrat.
