Kakšen je vaš ključ do boljše odpornosti?

Prehladna obolenja in padec imunskega sistema so jesensko-zimska nevšečnost, ki nam jemlje energijo in zdravje. Pomembno je, da sami najdete način za uspešno kljubovanje virusnim in bakterijskim okužbam. Kajti ljudje smo različni in se različno odzivamo.

Imunost je eno najbolj zanimivih področij

Močan imunski sistem je temelj zdravja. Ampak kaj pravzaprav vemo o imunskem sistemu? Zanimivo čtivo je pred mnogimi leti v branje ponudil dr. Alojz Ihan, imunolog, z naslovom Imunski sistem in odpornost. Imunski sistem pravzaprav varuje telo pred okužbami, ki jih povzročajo tujki (na primer bakterije, virusi, glive …), ki uspejo vdreti v telo. V grobem ga lahko razdelimo na prirojen in pridobljen imunski sistem. Za zadnjega je značilen specifičen odziv z imunskim spominom, do katerega pride šele po določenem časovnem obdobju. Nasprotno je za prirojeni imunski sistem značilen nespecifičen odziv (brez imunskega spomina), do katerega pride takoj in v največji meri. Pri večini ljudi imunski sistem dobro opravlja svoje naloge, zato njegovega delovanja ne čutimo. Posledice njegove oslabelosti pa občutimo, ko obležimo z vnetim grlom, polnim nosom ali, še huje, z bolečinami v mišicah in sklepih. S pravo izbiro preventive, v katero spada kakovostna prehrana, bogata z vitamini in minerali, higiena in redna telesna aktivnost, lahko organizmu pomagamo, da sam premaga utrujenost in slabo počutje. Tako bomo tudi po dopustu, spremembi dnevnega ritma in ohladitvi polni energije in zdravi.

Vprašanje, ki si ga zastavimo jeseni ali pa ko hudo zbolimo: kako deluje? Imunski sistem deluje tako, da z milijoni imunskih celic nenehno preiskuje delovanje telesa in nas varuje pred boleznimi. In kadar vendarle zbolimo, nam pomaga, da čim prej ozdravimo. Kakovost njegovega delovanja je odvisna od številnih dejavnikov, v precejšnji meri pa smo zanj odgovorni sami. Vsekakor je treba telesu, kot pravijo, znati prisluhniti.

Ameriški slamnik in njegov pomen

Že pred petsto leti so ga kot učinkovito naravno sredstvo s širokim zdravilnim učinkom uporabljali Indijanci proti prehladom, za odpravljanje drugih okužb in drugo. Ehinaceja naj bi bil naravni spodbujevalec imunskega sistema, ki krepi odpornost organizma v boju proti virusom, glivicam in bakterijam in ob lajšanju bolezenskih znakov bistveno pripomore tudi k skrajšanju časa bolezenskih težav. Uporabni deli rastline v zdravilne namene so predvsem korenine in cvetovi, s tem da so pogosteje kot cvetovi v uporabi korenine. Cvetove nabiramo, ko so popolnoma odprti, korenine (vsaj štiri leta starih rastlin) pa izkopljemo jeseni. Korenine so valjaste oblike in nabrazdane. Imajo rahlo aromatičen vonj in sprva rahlo sladek, nato grenak okus. V ameriškem slamniku najdemo številne spojine, ki spodbujajo delovanje belih krvnih celic – levkocitov in s tem tudi obrambo našega organizma. Najpomembnejši med njimi so derivati kavne kisline, flavonoidi, fenoli, polisaharidi in eterično olje ameriškega slamnika. Njegova korenina vsebuje hlapno olje, polisaharide, smole, ki delujejo kot razkužilo, uničujejo glivice in krepijo imunski sistem, ter glikozide, ki zavirajo delovanje bakterij in virusov.

Vse bolj iskani betaglukani

To so polisaharidne vlaknine, ki jih najdemo v žitih, kvasovkah in glivah. Obstajajo različni betaglukani, ki imajo tudi različne namene oziroma dosežejo različne učinke, zato je pomembno, da uporabimo prave za pravi namen. Betaglukani, izolirani iz kvasovk, izjemno ugodno vplivajo na delovanje imunskega sistema. In kako delujejo? V tankem črevesju se vežejo na tako imenovane makrofage, po razgradnji pa se delci betaglukanov vežejo na nevtrofilni granulocit in ga aktivirajo, kar omogoča hitrejši imunski odziv – s tem torej naravno spodbujajo delovanje imunskega sistema, a ga ne preobremenjujejo. Ker posledično pride do imunskega odziva telesa, je zelo pomembno, da so prehranskim dopolnilom z betaglukani iz kvasa dodani antioksidanti, kot sta vitamin C in koencim Q10, po možnosti vodotopni, ki je učinkovitejši, saj omogoča boljšo absorpcijo. To so namreč obrambna linija pred prostimi radikali, ki se sproščajo ob vsakem imunskem odzivu. Mnogi jemljejo betaglukane iz kvasovk tudi preventivno, kar je v bistvu tudi njihov osnovni namen. Prebavni trakt je namreč pomemben del imunskega sistema.

Vitamina C in D, prva med vitamini

Vitamin C poznamo kot L-askorbinsko kislino in askorbat. Vitamina C naše telo ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo nenehno zagotavljati s primerno izbiro prehrane. Izboljšanje absorpcije železa v prebavnem traktu, zaščita pred prostimi radikali v organizmu, zmanjšanje oksidativnih poškodb DNK in zmanjšanje oksidacije LDL-holesterola so le nekatere od mnogih nalog vitamina C, ki kažejo na njegovo pomembno vlogo v našem telesu. Tisto, kar je v okviru te teme pomembno, je, da je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za uporabo na živilih, ki so dober vir vitamina C, odobrila naslednje zdravstvene trditve: ima vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej in ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. Zato ljudje že vrsto let uživajo vitamin C, čeprav je treba biti pri vnosu previden.

V nasprotju z vitaminom C vitamin D lahko sintetiziramo sami skozi kožo, a za to potrebujemo sončne žarke. Ker so nizki vnosi vitamina D tako svetovni kot tudi slovenski javnozdravstveni problem, poglejmo, zakaj je vitamin D sploh potreben in dober. Najpomembnejša vloga vitamina D v telesu je povečevanje absorpcije in vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja. Ampak v okviru tega članka je pomembno, da ima vlogo pri imunskem sistemu.

Kaj še lahko storimo zase

S primerno prehrano lahko sami storimo marsikaj. Za čim več energije uživajte sadje in zelenjavo, oreščke, semena in polnovredna žita. Jesen je tu, jejte grozdje. S probiotiki boste poskrbeli za zdravo črevesno floro, ki je temelj trdnega imunskega sistema. Rdeče meso je sicer tudi potrebno, a nadomeščajte ga tudi z ribami. Vsaj kakšen mesec uživajte med z matičnim mlečkom, cvetnim prahom ali propolisom. Nekateri prisegajo na vitamin C, drugi na česen, ki deluje protivnetno. Pa ne pozabite, da kozarec vode ni enako kot kava ali kozarec kokakole.

Gibanje! Razmigajte se in razgibajte: privoščite si vsaj pol ure hoje na dan. Poleg tega so koristne zmerne telesne vaje, zlasti joga in taj či krepita telesno odpornost. Za dobro počutje potrebujete približno osem ur spanja, vendar je pomembno, da je spanje kakovostno. Nespečnost je danes velika težava, če pomislimo na vse količine prodanih tablet za spanje. In ne, ni greh, če tu in tam čutite potrebo po polurnem počitku sredi dneva.

Poskusite upočasniti vsakodnevni in tedenski ritem, saj boste tako veliko naredili v boju zoper stres. Ta je eden večjih sovražnikov zdravja in imunskega sistema. Ne hitite ves čas in ne opravljajte preveč stvari hkrati. Ko opravite eno opravilo, si odpočijte in se šele nato lotite naslednjega. Vsak dan ali vsaj nekajkrat na teden izvajajte tudi protistresne dejavnosti ali vaje, ob katerih se boste upočasnili in umirili (na primer dihalne vaje).

Redno uživajte sezonsko sadje in zelenjavo z veliko vitamina C. Zlasti dobrodošla sta surovo kislo zelje in kisla repa. Malo je znano, da splošno odpornost in obrambo pred pretirano razmnožitvijo mikroorganizmov, ki povzročajo simptome prehlada, bistveno okrepimo tako, da poskrbimo za delovanje debelega črevesa.