Astma in nova dognjanja
Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni, ima jo približno 300 milijonov ljudi na svetu.
Znaki astme so težko in piskajoče dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in lahko tudi izmeček. Kaj jo povzroči, ni znano, znani pa so nekateri ogrožajoči dejavniki za njen nastanek in to, da je astma povezana z alergijami, predvsem z večjo izpostavljenostjo različnim alergenom. Dve študiji sta dokazali, da vlažni in plesnivi domovi predstavljajo veliko tveganje za razvoj astme in drugih bolezni dihal. V prvi so pregledali zdravstveno stanje 15.000 ljudi širom Evrope in ugotovili, da izpostavljanje plesni že od rojstva pa do prvega leta starosti poveča tveganje za razvoj astme za 14 odstotkov. Če se izpostavljanje plesni med odraščanjem še nadaljuje, pa so o simptomih bolezni dihal v odrasli dobi poročali v kar 50 odstotkih.
Deset odstotkov udeleženih, ki so bili plesni izpostavljeni na delu (poklici v tesarstvu in mizarstvu), je dokazalo še močnejšo povezavo s simptomi bolezni dihal.
V drugi raziskavi pa je sodelovalo 50.000 prebivalcev Norveške, starih od 16 do 50 let. Izsledki so bili podobni.
Organizatorji kampanje »Zdrava pljuča za življenje « priporočajo, naj tisti, ki so bili izpostavljeni vlažnemu in plesnivemu okolju, tako doma kot tudi v službi, gredo k zdravniku in zaprosijo za pregled in ustrezne preiskave pljuč.
Dr. Joachim Heinrich z Univerze Ludwig Maximilian in avtor prve študije je poudaril, da je glede na vse dejavnike tveganja za razvoj astme, poleg pasivnega kajenja tveganje, ki ga prinašajo vlažni in plesnivi domovi, eno najpogostejših.
